Appeal dismissed; debt recognition in bankruptcy counts as immediate withdrawal for cost exemption.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od prejema te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške pritožbenega postopka v višini 1.958,84 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

[JEDRO]

Namen določbe vsekakor ni v pretirano ozki in posledično nerazumno strogi določitvi časovnega obdobja, ki bi ga še bilo mogoče subsumirati pod termin ˝takoj˝. S prevalitvijo negativne stroškovne posledice na tožečo stranko, če ta tožbe ne umakne (takoj) po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke, se namreč skuša preprečiti nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov, ki pa v tem postopku v času od priznanja terjatve v stečajnem postopku do umika tožbe v roku enega meseca po tem niso nastali.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je postopek zoper toženo stranko T. d.o.o. - v stečaju prekinjen od 21. 9. 2012 dalje (I. točka izreka), prekinjeni postopek je nadaljevalo 18. 6. 2013 (II. točka izreka), sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 45406/2011 z dne 8. 4. 2011 zoper toženo stranko T. d.o.o. - v stečaju je razveljavilo v 1. in 3. odstavku izreka ter v tem delu postopek ustavilo (III. točka izreka) in ji naložilo, da je dolžna solidarno s S. B. v 15 dneh povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 2.257,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper IV. točko navedenega sklepa je iz razloga napačne uporabe materialnega prava vložila pritožbo tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da vsaki stranki naloži, da sama krije svoje stroške postopka.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in toženi stranki naloži v plačilo tudi pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zakon o pravdnem postopku - ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

6. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v okviru odločanja o stroškovnem delu zahtevka treba upoštevati specifično situacijo konkretnega primera, saj je bilo glede terjatve, o utemeljenosti katere je že tekel predmetni pravdni postopek, odločano tudi v okviru stečajnega postopka nad toženo stranko, v katerem je bila ta v celoti priznana in neprerekana.

7. Priznanje terjatve v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Učinki priznanja terjatve s strani stečajnega upravitelja, ki je hkrati ne prereka nihče od upnikov, so namreč enaki učinkom pripoznave zahtevka v pravdnem postopku, s čimer pride do pravnomočne odločitve o terjatvi brez njenega vsebinskega obravnavanja. Gledano celovito oba postopka je zato treba šteti, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženo stranko v tej pravdi uspela, kar pomeni, da je upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka.

8. Ne drži, da je zahtevek tožeče stranke za povračilo priglašenih stroškov za predmetni pravdni postopek neutemeljen, ker je bila tožba v predmetnem postopku umaknjena v enem mesecu po priznanju terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko. Namen določbe prvega odstavka 158. člena ZPP vsekakor ni v pretirano ozki in posledično nerazumno strogi določitvi časovnega obdobja, ki bi ga še bilo mogoče subsumirati pod termin ˝takoj˝. S prevalitvijo negativne stroškovne posledice na tožečo stranko, če ta tožbe ne umakne (takoj) po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke, se namreč skuša preprečiti nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov, ki pa v tem postopku v času od priznanja terjatve v stečajnem postopku do umika tožbe v roku enega meseca po tem niso nastali. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priglašene pravdne stroške priznalo, je zato pravilna.

9. Pritožba iz zgoraj navedenih razlogov ni utemeljena, ker pa pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna povrniti tožeči stranki njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), ki obsegajo nagrado za postopek s pritožbo v višini 1585,60 EUR, materialne stroške v višini 20,00 EUR ter 22% DDV, kar skupaj znaša 1.958,84 EUR Navedeni znesek ji je dolžna povrniti v roku 15 dni od prejema te sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.