Appeal dismissed because plaintiff failed to prove they raised a cost objection during first instance proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appeal and confirmed the first-instance judgment ordering the plaintiff to pay the defendant's legal costs. The plaintiff argued that these costs should be offset against their outstanding claims against the defendant, but the court found no evidence in the file that a cost objection was formally raised during the initial trial. Consequently, the court ruled that such an objection cannot be introduced for the first time in the appeal proceedings.
Legislator headnote
AI generated337. odst. 3 ZPP; 366.a odst. 1 ZPP: A party cannot raise a cost objection in an appeal if they did not assert such an objection during the first-instance proceedings, as the right to object is time-bound and procedural.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Ker tožeča stranka ne zatrjuje in iz spisa ne izhaja, da je tožeča stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljala (kakršenkoli) ugovor pobota, takšnega ugovora ne more uveljavljati v pritožbi.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki naložilo plačilo stroškov tožene stranke v višini 146,27 EUR s pripadki.
2. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka. Predlaga, da višje sodišče stroške, odmerjene z izpodbijanim sklepom, pobota s terjatvijo tožeče stranke do tožene.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. O pritožbi je na podlagi določbe prvega odstavka 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.
5. Sodišče prve stopnje je zaradi fikcije umika tožbe postopek ustavilo in toženi stranki priznalo stroške, ki so ji v postopku nastali.
6. Višje sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je prišlo do fikcije umika tožbe in zato ustavitve postopka niti ne ugovarja, da stroški, ki so z izpodbijanim sklepom priznani toženi stranki, niso pravilno odmerjeni. Navaja le, da ima na dan 27.12.2012 terjatev do tožene stranke iz naslova glavnice (ki jo uveljavlja v tem postopku) v višini 2.820,26 EUR, in terjatev, ki jo uveljavlja v zadevi VL 61638/2012 v višini 1.963,78 EUR s pripadki. Predlaga naj višje sodišče z izpodbijanim sklepom odmerjene stroške pobota oziroma delno odšteje od (celotne) terjatve tožeče stranke, ki jo ima do tožene.
7. Takšen predlog je neutemeljen. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja (neke vrste) pobotni ugovor. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožeča stranka (neuspešno) predlagala združitev te pravde s postopkom, ki med pravdnima strankama teče v zadevi VL 61638/2012. Ker tožeča stranka ne zatrjuje in iz spisa ne izhaja, da je tožeča stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljala (kakršenkoli) ugovor pobota, takšnega ugovora, glede na določbo tretjega odstavka 337. člena ZPP, ne more uveljavljati v pritožbi.
8. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).