Court dismisses appeal against court ruling rejecting objection to court fee notice as inadmissible.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Ljubljana dismissed three appeals lodged against rulings that rejected objections to court fee notices. The appellant filed multiple legal remedies without concise legal arguments, resulting in repetitive submissions deemed legally irrelevant. The court ruled the appeals inadmissible because the law provides only one remedy, an objection, for decisions on court fee objections, with no statutory basis for a further appeal.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST-1); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): The law provides only an objection as the sole legal remedy for decisions on objections to court fee notices; a further appeal is inadmissible due to lack of statutory basis.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbe se zavržejo.
[JEDRO]
Pritožba proti sklepu, s katerim sodišče zavrne ugovor zoper taksni nalog, ni dovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Vsi trije uvodoma navedeni sklepi vsebujejo odločitev, da se posamezen ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse zavrne. Očitno namreč je, da tožeča stranka vlaga številna pravna sredstva, v katerih ne podaja konciznega pravnega stališča, marveč gre za golo zoprvanje, ki je vrh vsega jezikovno razmeroma nerazumljivo. Pritožbeno sodišče pripominja, da je takšno pravdanje za tožnika lahko tudi škodljivo, saj se v poplavi pravno nerelevantnega pisanja utegne izgubiti bistvo uveljavljanja njegove pravice pred sodiščem.
2. Takšne so po svoji vsebini tudi pritožbe, ki so bile predložene pritožbenemu sodišču, da o njih odloči. Tožnik se namreč pritožuje zoper vse tri prej navedene sklepe. Zaradi narave odločitve pa pritožbeno sodišče njihove vsebine na tem mestu ne bo povzemalo in s povzetkom obremenjevalo te obrazložitve.
3. Pritožbe namreč niso dovoljene.
4. Kot rečeno, so vsi trije izpodbijani sklepi takšni, da je bilo z njimi odločeno o ugovorih tožene stranke proti plačilnemu taksnemu nalogu. ZST-1 (1) je ne glede na spreminjanje tega predpisa, ustavno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave vselej uresničeval tako, da ima stranka možnost vložitve ugovora zoper plačilni nalog. O njem odloča sodišče prve stopnje. Takšna ureditev pravnega sredstva v postopku izdaje taksnega naloga je razumna in v skladu z (ne)kompleksnostjo same odločitve. Prav tako je razumna odločitev zakonodajalca, da za odločanje o ugovoru pooblasti sodišče prve stopnje samo. Razlaga, da bi poleg ugovora stranka imela še eno, dodatno pravno sredstvo (to je pritožbo zoper sklep o ugovoru), bi bila nerazumna in zanjo tudi ni pravne podlage. Pravne podlage ne nudi niti splošna določba ZPP iz 363. člena. Za izdajo taksnega naloga namreč veljajo specialne določbe ZST-1. Ta pa je, kot rečeno, kot pravno sredstvo predvideval ugovor. Najprej v določbi petega odstavka 34. člena ZST-1, sedaj, v zadnji novelirani različici predpisa pa v 34.a členu zakona.
5. Ker je tako, je pritožbeno sodišče vse tri pritožbe kot nedovoljene zavrglo na podlagi procesnega pooblastila iz 1. točke 365. člena ZPP (2).
(1) Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/2008 – Uradni list RS, št. 111/2013).
(2) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – Uradno prečiščeno besedilo; ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa).