Inheritance appeal allowed; will not be deemed served to US heirs without proof of actual receipt.

Pritožbi se ugodi, sklep o dedovanju se razveljavi in vrne v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Ker je sodišče ugotovilo po podatkih spisa, da se dediča, ki sta v ZDA, nista seznanila z oporoko, o zadevi pa ju je obveščal le oporočni dedič, ki ima nasprotne interese, ni mogoče šteti, da je bila vročitev opravljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o dedovanju in kot oporočna dediča določilo R. R. in M. R.

2. Proti temu sklepu se pritožujeta zakonita dediča M. Z. in K. Z. Ne strinjata se s sklepom o dedovanju. Sprašujeta se, kako je možno, da je zapustnica z vsem podedovanim premoženjem njihovih staršev razpolagala pri „jasni zavesti“, ko je zapisala oporoko. Oba zahtevata 1/3 premoženja. Oba opozarjata, da je oče A. Z. imel enajst sinov in dve hčeri in ni naredil oporoke. Zato je nemogoče, da bi sestra delala oporoko. Že deset let ni sposobna za pisanje. Menita, da je pod pritiskom sovaščanov. Menita, da lastnoročni podpis ni pristen, saj imata pisma, ko se je podpisovala drugače.

3. Po preteku pritožbenega roka se je za dediča oglasil odvetnik Š., prijavil pooblastilo in podal pritožbo. Nasprotuje veljavnosti oporoke, ker zapustnica ni bila oporočno sposobna in ni pristen podpis.

4. Na pritožbo sta odgovorila oporočna dediča R. R. in M. R. in predlagala zavrnitev pritožbe. Oporoka je pristna in ima vse sestavine, zato je sklep o dedovanju pravilen. Ko sta bila pritožnika seznanjena pred izdajo sklepa z oporoko, nista ugovarjala.

5. Nato je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbo o tem, kdaj sta pritožnika prejela sklep o dedovanju. Nato je sodišče prve stopnje sklep o dedovanju ponovno vročilo pooblaščencu pritožnikov, ki je vložil „drugo“ pritožbo (list. št. 60-62).

6. Pritožba je utemeljena.

7. Pritožbeno sodišče je najprej ugotavljalo, ali je pritožba obeh zakonitih dedičev, to je K. Z. in M. Z., ki živita v USA, pravočasna. Pri sklepu o dedovanju oziroma v spisu ni bilo pripetih povratnic obeh pritožnikov. Sodišče prve stopnje je o povratnicah opravilo poizvedbe najprej pri Ministrstvu za pravosodje. Od tam je izvedelo, da je mogoče dobiti povratnice preko ministrstva le, če je bilo vročanje v ZDA po Haaški konvenciji o vročanju sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Ur. l. RS, št. 76/00, Mednarodne pogodbe št. 19/00). Ko pa sodišče vroča pisanja po pošti, mora tam opraviti poizvedbe o povratnicah. Sodišče prve stopnje je nato opravilo poizvedbe na pošti in dobilo sporočilo pošte (list. št. 64-66). Iz priloženih listin izhaja, da je opravilo poizvedbo o vročitvi priporočene pošte in sicer sklepa o dedovanju s povratnico. Na poizvednici Pošte Slovenije je zapisano, da je bila pošta dostavljena obema 5. 7. 2013 in sicer naslovniku (v rubriki zapis pošiljka je bila pravilno vročena „zakonitemu lastniku“). Na vročilnici je tudi štampiljka pošte s podpisom vročevalca. Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da sta pritožnika prejela sklep o dedovanju 5. 7. 2013. Obe pritožbi sta prispeli na sodišče s priporočeno pošto. Okrajno sodišče v Trebnjem je obe pritožbi prejelo 5. 8. 2013, to je med tekom sodnih počitnic. Tudi petnajstdnevni rok za pritožbo je potekel med sodnimi počitnicami (od 15. 7. do 15. 8. 2013). Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta pritožbi pravočasni, saj je ugotovilo po podatkih spisa, kdaj sta pritožnika sklep o dedovanju prejela in kdaj je pošta prispela na sodišče. Pritožbeno sodišče le dodaja, da je iz priložene kuverte k pritožbi (kuverta pripeta list. št. 31) razbrati, da je pritožba bila oddana 22. 7. 2013, pritožbeni rok pa bi se iztekel v ponedeljek 24. 7. 2013, če ne bi bilo sodnih počitnic. Iz kuverte namreč izhaja, da je bila pošta oddana priporočeno pod št. RB034787555US.

8. Ker je nato sodišče ponovno vročalo sklep o dedovanju, je pooblaščenec pritožnikov, ki je vložil pooblastilo, ki je bilo podpisano 26. 8. 2013, ponovno vlagal pritožbe, vendar so te glede na ugotovljeni potek dogodkov prepozno, zato jih sodišče ni upoštevalo. Upoštevalo pa je pritožbi M. Z. in K. Z., ki sta prispeli pravočasno. Ustavno sodišče je v odločbi Up-554/10 z dne 15. 12. 2010 med drugim sprejelo stališče, da če se je stranka kljub morebitnim napakam pri formalnostih vročanja dejansko seznanila s sodnim pisanjem, se v takem primeru šteje, da je bila vročitev opravljena tedaj, ko je gotovo, da je stranka sodno pisanje dejansko prejela in do kršitev pravice do izjavljanja (22. člen Ustave) ne more priti. Vrhovno sodišče RS pa se je pri vročanju sklicevalo na vročilnico, ki je javna listina, razen če prizadeti ne dokaže nasprotnega (sodba II Ips 585/92).

9. Ko je pritožbeno sodišče preverjalo vročanje pritožnikoma, je med drugim ugotovilo, da v spisu ni dokazila, da bi pritožnika prejela zapis o zapuščinski obravnavi z dne 6. 5. 2013 in zlasti oporoko zapustnice. Na glavni obravnavi 6. 5. 2013 je med drugim zapisano, da se M. R. zaveže sodišču v roku 30 dni predložiti pisno dedno izjavo danes odsotnih dednih upravičencev glede pravne veljavnosti oporoke. Iz spisa ne izhaja, da bi oporočni dedič, M. R., ki ima v tej zadevi nasprotne interese kot pritožnika, dejansko vročil pritožnikoma tudi oporoko. Res sta pritožnika z izjavo 28. 5. 2013 izjavila, da se ne strinjata z oporoko in da želita dedovati. Res je tudi, da nista prerekala veljavnosti oporoke. Vendar pritožbeno sodišče sedaj ugotavlja, da ne more odgovoriti na pritožbene navedbe o zatrjevani pomanjkljivi oporočni sposobnosti zapustnice in o podpisu oporoke, saj nima ugotovitve o tem, da sta dediča oporoko prejela pred vložitvijo pritožbe oziroma za čas zapuščinske obravnave. Tako ne more obveljati, da v vlogah nista pravočasno grajala oporoke. Tako sodišče ne more odgovoriti na pritožbene navedbe v zvezi z veljavnostjo oporoke. Res gre za novoto, saj prej ni bila uveljavljena. Vendar iz spisa ne izhaja, da sta stranki imeli možnost oporoko prebrati in da sta se z vsebino oziroma veljavnostjo oporoke seznanili. Tako jim v tem delu ni bila možnost obravnavanja pred sodiščem in je zato pritožbena novota dopustna. To je narekovalo razveljavitev sklepa o dedovanju in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (365. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

10. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje vroči oporoko pooblaščencu in po potrebi opravi ponovno narok in o zadevi ponovno odloči. Treba je upoštevati, da je interes pritožnikov in oporočnih dedičev očitno različen, zato naj vročajo pisanje le pooblaščencu pritožnikov.