Appeal dismissed; land exchange agreement precludes unjust enrichment claims under Article 190 of the Obligations Act.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the claim for payment of arrears. The appellant argued that evidence regarding the expert's appointment was not precluded and that costs were excessive, but the court found these arguments unmerited. The core decision rested on the finding that a prior agreement to exchange properties meant the defendant's use of the land had a legal basis, thereby excluding the application of unjust enrichment rules.
Legislator headnote
AI generatedArticle 190 of the Obligations Act; When a property exchange agreement exists and one party uses the property based on that agreement, unjust enrichment claims are inadmissible because the possession lacks the requisite lack of legal ground.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V primeru sklenitve dogovora o menjavi nepremičnin ne pridejo v poštev določbe o neupravičeni pridobitvi.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe in istočasno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od tožene stranke zahteval plačilo 19.952,00 EUR z zamudnimi obrestmi od vsakokratnega mesečnega zneska v višini 232,00 EUR, ki ne bo plačan do 5. v mesecu. V posledici take odločitve je tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki v znesku 1.125,00 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki v pritožbi navaja, da v zvezi z postavitvijo izvedenca ni prekludiran in da je dokazal višino tožbenega zahtevka. Sodišče bi moralo podeliti večjo vlogo ostalim dokaznim predlogom. Sodišče prve stopnje je sledilo trditvam tožene stranke o prekluziji dokazov glede postavitve izvedenca gradbene stroke, saj se je potrebno po njegovi postavitvi pokazala po opravljenem dokaznem postopku in se sklicuje na članke iz revije Odvetnik mag. Nine Betetto, do Aleša Galiča in mag. Mateja Čujoviča. Tožnik še navaja, da so stroški odmerjeni previsoko in bi toženi stranki pripadali v višini 852,00 EUR.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je KS X uredila parkirišče z dovoljenjem pravne prednice tožnika F. P. in je obstajal dogovor, da bo F. P. za sporno parcelo 297/4 k.o. Y prejela drugo parcelo last S. in da je pravna prednica tožnika to parcelo uporabljala in da do formalne sklenitve pogodbe ni prišlo in je pri sporni nepremičnini sedaj vpisan kot lastnik tožnik. Iz trditev strank nadalje izhaja, da tako stanje traja od leta 1986. Ob takih ugotovitvah so pravno napačni zaključki sodišča prve stopnje, da je v takem primeru odločilno zemljiškoknjižno stanje in da pridejo v poštev pravila o neupravičeni obogatitvi (čl. 190 OZ). Glede na sklenjen dogovor kot že omenjeno v konkretnem primeru ne pridejo v poštev pravila o neupravičeni obogatitvi, saj tožena stranka uporablja sporno zemljišče na podlagi dogovora in ne brez pravnega temelja, kar je pogoj za uporabo čl. 190 OZ. Odločitev sodišča je sicer pravilna vendar ne iz razlogov, kot jih navaja sodišče prve stopnje, da je tožnik prepozno predlagal izvedbo dokaza z izvedencem. Neutemeljena je tudi pritožba tožnika zoper odločitev o pravdnih stroških, saj jih je sodišče odmerilo v skladu z OT in ZST.
5. Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (čl. 353 ZPP).