Social security benefit dispute allows review; Supreme Court rejects review request for procedural renewal.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče šteje, da gre tudi pri odločanju o odmeri višine pravice iz socialnega zavarovanja z dokončno odločbo nosilca zavarovanja (razen če ne gre zgolj za spor o računski napaki) za spor o pravici iz socialnega zavarovanja v smislu 4. točke 31. člena ZDSS-1, v katerih je revizija (razen v izrecno opredeljenih izjemah) že po zakonu dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je dne 29. 1. 2010 pri toženi stranki predlagal obnovo postopka, v katerem mu je bila kot invalidu II. kategorije z odločbo, št. 21-1.041.492 z dne 21. 3. 2005, kot brezposelni osebi priznana pravica do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev in odmerjena njena višina. V predlogu za obnovo je navajal, da je v delovnem sporu zoper svojega delodajalca uspel, tako da so mu bili 22. 1. 2010 izplačani dolgovani zneski plač za leto 2001 z odvodom in plačilom prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, to plačilo pa je vplivalo na višino njegove pokojninske osnove, ki je bila podlaga za ugotovitev pravice do višjega nadomestila plače v primerjavi z višino nadomestila, ki mu je bilo določeno z odločbo tožene stranke z dne 21. 3. 2005. Tožena stranka je s sklepom, št. 21 1041492 z dne 13. 7. 2010, potrjenim z odločbo, št. 1041492 z dne 26. 11. 2010, tožnikov predlog za obnovo postopka kot prepozen zavrgla.

2. Sodišče prve stopnje je tožnikovemu tožbenemu zahtevku za odpravo odločitev tožene stranke z dne 13. 7. 2010 in 26. 11. 2010 o zavrženju predloga za obnovo postopka ugodilo, na pritožbo tožene stranke pa je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in tožbeni zahtevek za odpravo navedenih odločb ter za dovolitev obnove postopka o priznanju pravice do nadomestila plače in njeni višini, pravnomočno končanega z odločbo z dne 21. 3. 2005, pravnomočno zavrnilo.

3. Tožnik predlaga, da se zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje dopusti revizija za primer, da bi sodišče zastopalo stališče, da revizija, ki jo je tožnik sočasno vložil pri sodišču prve stopnje, ni že po zakonu dovoljena. Kot pomembno pravno vprašanje, do katerega bi moralo revizijsko sodišče zavzeti stališče, izpostavlja vprašanje, ali so zavarovanci, ki šele po izdaji pravnomočne odločbe tožene stranke o pravici iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v sodnem postopku ali kako drugače od delodajalca naknadno dosežejo plačilo plače in prispevke za obdobje pred nastankom invalidnosti oziroma upoštevanjem podlage za uveljavitev pravice iz zavarovanja, to je za čas pred izdajo odločbe o taki pravici, upravičeni do obnove postopka v zvezi s to odločbo le v primeru, če pride do take spremembe pred iztekom tri- oziroma petletnega roka za obnovo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), ali pa so do spremembe take odločbe upravičeni ne glede na roke.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Vrhovno sodišče šteje, da gre tudi pri odločanju o odmeri višine pravice iz socialnega zavarovanja z dokončno odločbo nosilca zavarovanja (razen če ne gre zgolj za spor o računski napaki) za spor o pravici iz socialnega zavarovanja v smislu 4. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), v katerih je revizija (razen v izrecno opredeljenih izjemah) že po zakonu dovoljena. Zato tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije (za katerega tudi sicer že sam navaja, da ga vlaga zgolj zaradi morebitnega drugačnega stališča glede dovoljenosti revizije).

6. Glede na navedeno je sodišče v smislu določb 374. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predlog kot nedovoljen zavrglo.