Supreme Court rejects appeal for procedural violation due to lack of decisive argumentation in second instance judgment.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal alleging a fundamental breach of procedural law regarding the second instance court's failure to address specific arguments. The appellant claimed the lower court ignored their submission about the victim's contribution to the damage, but the court found the second instance judgment explicitly addressed this issue with detailed reasoning. Consequently, the court ruled that the absence of a response to every minor detail does not constitute a procedural violation, leading to the rejection of the appeal.
Legislator headnote
AI generatedZPP 339. člen (2. odst. 14. točka); ZPP 360. člen (1. odstavek): A fundamental breach of procedural law exists only if a judgment is unintelligible, self-contradictory, or lacks reasons for decisive facts, not merely if the court fails to comment on every non-decisive argument.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
Tožena stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Po določbi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Kršitev bi bila podana tudi tedaj, če bi sodišče spregledalo kakšno bistveno navedbo stranke. Ne gre pa za tako kršitev, če se sodišče ne izreče o vseh podrobnostih strankinih navedb. Po določbi prvega odstavka 360. člena ZPP se omeji na presojo tistih navedb pritožbe, ki so odločilnega pomena.
[OBRAZLOŽITEV]
Dosedanji potek postopka
1. Sodišče prve stopnje je polovično ugodilo odškodninskemu tožbenemu zahtevku (za plačilo 6.079,95 EUR za zamudnimi obrestmi) na podlagi ugotovitve o 50 % prispevku oškodovanca k nastali škodi.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbama obeh pravdnih strank delno ugodilo in posledično ugotovilo obstoj odškodninske obveznosti tožene stranke proti tožeči stranki iz naslova spornega škodnega dogodka v razmerju 70 % proti 30 % v korist tožeče stranke in razveljavilo izpodbijano sodbo glede višine odškodninskega zahtevka, v preostalem delu pa pritožbi zavrnilo.
3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 10/2012-7 z dne 2. 4. 2012 dopustilo revizijo glede vprašanja:
„ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko se ni opredelilo do pritožbenih navedb o prispevku tožeče stranke k nastali škodi.“
4. Na podlagi navedenega sklepa je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
5. Tožeča stranka na vročeno revizijo, ki jo je prejela dne 29. 5. 2012, ni pravočasno odgovorila. Njen direktor je sicer dne 30. 10. 2012 vložil neposredno na Vrhovno sodišče vlogo, ki pa je ni mogoče upoštevati.
Razlogi za zavrnitev revizije
6. Po določbi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Kršitev bi bila podana tudi tedaj, če bi sodišče spregledalo kakšno bistveno navedbo stranke. Ne gre pa za tako kršitev, če se sodišče ne izreče o vseh podrobnostih strankinih navedb. Po določbi prvega odstavka 360. člena ZPP se omeji na presojo tistih navedb pritožbe, ki so odločilnega pomena.
7. Pritožbeno sodišče ni prezrlo revidentovih navedb v pritožbi o prispevku tožeče stranke k nastali škodi, saj jih je predstavilo na začetku 9. točke obrazložitve svoje odločbe. V nadaljevanju iste točke pa je obširno in z opiranjem na konkretne dejanske ugotovitve utemeljevalo, zakaj „pravilna materialno pravna presoja tretjega odstavka 153. člena OZ narekuje zaključek, da se je toženka zaradi ravnanja neposrednega oškodovanca uspela razbremeniti odgovornosti v obsegu 30 %.“ Zato ne drži, da se ni opredelilo do pritožbenih navedb o prispevku tožeče stranke k nastali škodi. Ali je samo razlogovanje tudi utemeljeno, pa presega okvir dopuščenega vprašanja (prvi odstavek 371. člena ZPP).
8. Po obrazloženem se je pokazalo da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani. Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.
O stroških postopka
9. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah prvega odstavka 154. člena in prvega odstavkom 165. člena ZPP.