Supreme Court allows review of insurance liability regarding whether cliff climbing constitutes a dangerous sport.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da soteskanje po dolini A. ni nevarna športna dejavnost in zato iz nezgodnega zavarovanja ni izključena nezgoda, do katere je pri tej dejavnosti prišlo?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da soteskanje po dolini A. ni nevarna športna dejavnost in zato iz nezgodnega zavarovanja ni izključena nezgoda, do katere je pri tej dejavnosti prišlo?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je v tožbi navedla, da se je njen brat dne 18. 9. 2009 smrtno ponesrečil med soteskanjem v kanjonu A. in je od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je tožena zavarovalnica dolžna na podlagi pogodbe o življenjskem in nezgodnem zavarovanju, ki jo je z njo sklenil pokojni brat, izplačati zavarovalnino.

2. Sodišče prve stopnje je njenemu tožbenemu zahtevku delno ugodilo. Toženi stranki je naložilo plačilo 40.670,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo v obrestnem delu, sicer pa je pritožbo tožnice, kakor tudi pritožbo toženke, zavrnilo in je odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije. Poudarja, da je sodišče prve stopnje kljub temu, da tožnica ni prerekala njene navedbe, da je pokojnik skočil s petih metrov, na podlagi izpovedi priče ugotovilo, da je skočil z višine treh metrov, kar je odločilno vplivalo na opredelitev nevarnosti soteskanja v obravnavanem primeru. Tožena stranka meni, da je sodišče prve stopnje s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, sodišče druge stopnje pa te kršitve ni odpravilo, saj je navedlo, da je zadoščalo pavšalno nasprotovanje tožnice, da soteskanje v tem kanjonu ni nevarna stvar. Opozarja, da je sodišče druge stopnje v tem pristopu odstopilo od prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in se sklicuje na zadeve III Ips 2/2012, II Ips 222/2011 in II Ips 498/2003. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje zato zanjo prestavljala sodbo presenečenja in gre tudi za kršitev 5. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Poudarja, da je sodišče prve stopnje navedlo tudi, da zavarovancu ni mogoče očitati kakršnekoli malomarnosti ob skoku in da je nezgoda kritičnega dne posledica nesrečnega spleta okoliščin. Opozarja, da malomarnosti zavarovanca nobena od strank ni zatrjevala in da je tudi v tem primeru sodišče prve stopnje ugotavljalo dejstva izven trditvene podlage strank. Meni pa, da prav ugotovitev, da zavarovancu ni mogoče očitati malomarnosti in da je nesreči botroval splet okoliščin, kaže na zmotno uporabo materialnega pogodbenega prava. Poudarja, da gre v primeru, ko je kljub vsej skrbnosti pokojnika izid soteskanja odvisen od spleta okoliščin, za nevarno dejavnost v smislu sklenjene zavarovalne pogodbe. Poudarja, da glede tega vprašanja še ni prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Predlaga, naj Vrhovno sodišče glede izpostavljenih vprašanj revizijo dopusti.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.