Supreme Court dismisses appeal request as legal conditions for review permission were not met under ZPP.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of the Republic of Slovenia rejected the plaintiff's request for permission to file an appeal against the second instance court's judgment. The plaintiff argued that the compensation awarded for non-material damage was unjustified and that the court failed to appoint a new expert due to conflicting medical opinions. The court determined that the statutory requirements for granting review permission were not satisfied, leading to the dismissal of the request.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 367.a člena ZPP; drugi odstavek 367c člena ZPP: Vrhovno sodišče dopusti revizijo le, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da zakonski pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je
toženki naložilo plačilo odškodnine v višini 0,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter odločilo še o stroških. Obrazložilo je, da je za nesrečo nedvomno odgovoren toženkin zavarovanec, tožnik pa je v 10 % soprispeval k nesreči. Sodišče je tožniku za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečih in nevšečnosti pri zdravljenju priznalo 16.000,00 EUR, iz naslova strahu 1.000,00 EUR, iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.000,00 EUR in iz naslova skaženosti 2.000,00 EUR, skupno 22.000,00 EUR. Na dan sojenja je valoriziralo že plačano odškodnino (17.000,00 EUR) in ob upoštevanju tožnikovega soprispevka, je toženki naložilo zgolj še plačilo 0,50 EUR. Plačilo odškodnine za premoženjsko škodo pa je zavrnilo, ker je bila v utemeljeni višini (119,25 EUR) že v celoti plačana.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavr
nilnem delu spremenilo tako, da je toženki naložilo plačilo še 7.262,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Spremenilo je odločitev glede temelja tako, da je odpravilo tožnikov soprispevek. Zvišalo je odškodnino za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečih in nevšečnosti pri zdravljenju na 18.000,00 EUR in iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti na 6.000,00 EUR. Skupno je torej priznalo odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 27.000,00 EUR, zato je ob upoštevanju valorizirane že plačane odškodnine toženki naložilo še plačilo 7.250,00 EUR. Ker je bil izključen tožnikov soprispevek, je tožniku priznalo še 13,24 EUR odškodnine za premoženjsko škodo.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter postavlja naslednji vprašanji: (1) ali je bila tožniku po višini prisojena pravična denarna odškodnina; (2) ali so v konkretni zadevi razlogi o odločilnih dejstvih ostali nejasni, ker sodišče prve stopnje ob diametralno nasprotujočih si mnenjih ni imenovalo novega izvedenca medicinske stroke travmatologa. Navaja, da glede prvega vprašanja odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse VS RS (II Ips 40/2009, II Ips 91/2003, II Ips 862/2008, II Ips 606/2003, II Ips 789/2007, II Ips 482/2007, II Ips 352/2000). Glede višine odškodnine sodišči nista upoštevali individualne in objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki narekujeta višjo odškodnino za
telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju (zvišanje za 2.000,00 EUR), strah (zvišanje za 1.500,00 EUR), zmanjšanje življenjske aktivnosti (zvišanje za 4.000,00 EUR) in skaženost (zvišanje za 500,00 EUR). Meni, da sodišča v podobnih primerih priznavajo
odškodnino v višini 40 - 46 povprečnih plač. Glede drugega vprašanja navaja, da je i
zvedensko mnenje, pridobljeno v pravdi, diametralno nasprotno drugim izvedenskim mnenjem drugih oškodovancev v istovrstnih dejanskih stanjih, drugačne ugotovitve glede zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa so izhajale že iz predpravdnega izvedenskega mnenja dr. J. P., ki sta ga pravdni stranki skupno
angažirali. Kljub navedenemu pa sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu tožnika po postavitvi novega izvedenca, ki bi lahko pojasnil nejasnosti v različnih ugotovitvah različnih izvedencev, sodišče druge stopnje pa je potrdilo takšno napačno odločitev, posledično pa so razlogi o odločilnih dejstvih ostali nejasni (kršitev 254. člena
Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)
in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).
4. Predlog ni utemeljen.
5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).