Supreme Court dismisses appeal claiming severe housing consequences are not direct results of the rejected application decision.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's appeal against a rejection of her housing application. The applicant argued that the rejection caused severe housing difficulties and prevented her from applying for priority housing for five years. The court ruled that these consequences were not direct results of the decision and that obtaining housing is uncertain, thus failing to meet the threshold for severe consequences required to allow the appeal.
Legislator headnote
AI generatedArticle 83(2)(3) of the Administrative Procedure Act; Article 89 of the Administrative Procedure Act: An appeal is not permitted unless the decision has severe consequences for the applicant, which requires a direct causal link between the decision and the alleged hardship.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V reviziji zatrjevane hude posledice, tj. težke stanovanjske razmere, niso neposredna posledica izpodbijane odločitve. Prav tako ni neposredna posledica izpodbijane odločitve, da revidentka nadaljnjih 5 let ne more vložiti prošnje za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v svoji občini, saj o tem z izpodbijanim aktom ni odločeno.
Pridobitev neprofitnega stanovanja je poleg tega negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in meril ter kot tako pričakovana pravica. Z nepridobitvijo take pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja.
Revidentka posledično ni izkazala zelo hudih posledic, kot jih za dovoljenost revizije zahteva določba 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo in predlog za oprostitev plačila sodne takse.
Glede dovoljenosti revizije uveljavlja obstoj razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške postopka.
2. Revizija ni dovoljena.
3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper sklep Občine Gorje, občinske uprave, št. 41010-0009/2013-2 z dne 22. 3. 2013. Z njim je bila revidentkina vloga za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v Občini Gorje zavržena, ker revidentka ne more sodelovati na razpisu, ker spada med osebe, ki so se v obdobju zadnjih petih let odpovedale pravici do dodelitve neprofitnega stanovanja v Občini Gorje. Revidentka je zoper odločitev vložila pritožbo, ki jo je župan Občine Gorje, zavrnil z odločbo, št. 41010-0009/2013-4 z dne 19. 4. 2013.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije zgolj na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.
6. Revidentka zelo hude posledice utemeljuje z navedbami, da zaradi izpodbijane odločitve nadaljnjih 5 let ne more vložiti prošnje za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj v Občini Gorje, zaradi česar je v tem času vezana na neprofitni najem stanovanja na naslovu ..., ki si komajda zasluži besedo stanovanje. Revidentka poudarja prostorsko stisko (tričlanska družina živi v stanovanjski enoti v izmeri 21 m2, pri čemer v stanovanju ni kopalnice, niti sanitarij) in zdravstvene težave revidentke (astma) in mladoletnega otroka (motnja pozornosti in hiperaktivnost).
7. Po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijana odločitev ne povzroča takšnih posledic, kot jih za dovoljenost revizije zahteva določba 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V reviziji zatrjevane zelo hude posledice, tj. težke stanovanjske razmere, namreč niso neposredna posledica izpodbijane odločitve. Prav tako ni neposredna posledica izpodbijane odločitve, da revidentka nadaljnjih 5 let ne more vložiti prošnje za uvrstitev na prednostno listo za dodelitev neprofitnih stanovanj pri toženi stranki, saj o tem z izpodbijanim aktom ni odločeno. Pridobitev neprofitnega stanovanja je poleg tega negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in meril ter kot tako pričakovana pravica. Z nepridobitvijo take pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja (glej tudi sklepa X Ips 350/2012 in X Ips 350/2007).
8. Glede na to, da revidentka ni izkazala izpolnjevanje edinega uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.
9. Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani je predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek o reviziji ugodilo s sklepom I U 854/2013 z dne 7. 6. 2013.
10. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).