Appeal against defense costs order dismissed as it is not a final judgment under ZKP. Defense costs order dismissed as not a final judgment under ZKP.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the applicant's request for protection of legality against the lower court's order regarding defense costs and legal fees. The applicant argued that the court failed to separate costs from acquitted proceedings and violated the law, but the Supreme Court held that such an order is merely a second decision. Consequently, the court ruled that the specific conditions for appealing a second decision under Article 420 of the Criminal Procedure Act were not met, as the matter had already been settled in prior Supreme Court rulings.
Legislator headnote
AI generatedArticle 420 paragraph 1 of the Criminal Procedure Act; A request for protection of legality against a second decision is admissible only if it concerns a final judgment or a specific procedural stage, and the applicant must demonstrate that the decision is necessary for legal certainty, uniform application of law, or legal development.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.
II. Obsojeni R. P. je dolžan plačati 200 evrov sodne takse.
[JEDRO]
Pravnomočni sklep o zavrnitvi predloga za odmero in plačilo nagrade in stroškov zastopanja je druga odločba, za izpodbijanje katere morajo biti izpolnjeni posebni pogoji iz prvega odstavka 420. člena ZKP.
[OBRAZLOŽITEV]
A. 1. R. P. je bil s sodbo Višjega sodišča v Kopru II Kp 79651/2010 z dne 6. 9. 2012, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru I K 79651/2010 z dne 21. 10. 2011 spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju zlorabe prostitucije po prvem odstavku 175. člena in 38. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in oproščen obtožbe za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po prvem odstavku 113. člena KZ-1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo predlog zagovornika obsojenega R. P. za odmero in plačilo polovice nagrade in stroškov zastopanja. Zagovornikovo pritožbo je senat istega sodišča zavrnil kot neutemeljeno.
2. Zoper pravnomočni sklep je zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 1. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter zaradi kršitve 2. in 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). S pravnomočno sodbo je bil obsojeni P. spoznan za krivega enega kaznivega dejanja, drugega pa oproščen. Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugotovilo, da se stroški oprostilnega dela kazenskega postopka ne dajo ločiti od skupnih stroškov in svojo odločitev oprlo na drugi odstavek 95. člena ZKP, ki po vlagateljevem mnenju ne more veljati v konkretnem primeru. Opozarja na določbo 13. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), po kateri se nagrada odvetniku določa po pravičnem preudarku in ne po natančnem matematičnem izračunu.
3. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovoril vrhovni državni tožilec, ki predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevo zavrže. Na vprašanje, kako ravnati, ko se stroški oprostilnega dela sodbe ne dajo ločiti iz skupnih stroškov, je Vrhovno sodišče odločilo v več odločbah. Zato zahteva ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 420. člena ZKP.
B. 4. Zahtevo za varstvo zakonitosti je glede na prvi odstavek 420. člena ZKP mogoče vložiti le zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo.
5. Pravnomočni sklep o zavrnitvi predloga za odmero in plačilo nagrade in stroškov zastopanja je v smislu citirane določbe druga odločba, za izpodbijanje katere morajo biti izpolnjeni posebni pogoji iz prvega odstavka 420. člena ZKP. Teh pogojev obravnavana zahteva za varstvo zakonitosti ne izpolnjuje, saj ponavlja razloge, ki so bili neuspešno uveljavljani v pritožbenem postopku, o vsebinsko enakem pravnem vprašanju pa je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v sodbah I Ips 20/2003 z dne 1. 9. 2005 in I Ips 316/2009 z dne 10. 12. 2009.
6. Izrek o stroških postopka s tem izrednim pravnim sredstvom temelji na določilu 98. a člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP. Zagovornik je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ni dovoljena, zato je obsojenec dolžan plačati sodno takso, odmerjeno po tarifni številki 7151 Taksne tarife ob upoštevanju zapletenosti postopka in premoženjskega stanja obsojenca.