Appeal dismissed; contract formation requires offer acceptance, not mere draft exchange or partial performance.

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v petnajstih dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na revizijo v višini 1.007,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

[JEDRO]

Zahtevek se glasi na sklenitev pogodbe, kar pa je v nasprotju s trditvami, da je slednja že sklenjena s sprejemom zavezujoče ponudbe. Tožbeni zahtevek ne vsebuje izpolnitvenega denarnega zahtevka. Plačilna obveznost tožene stranke je določena le kot del pogodbe, torej gre za fazo pred izpolnitvijo. Argumentacija revidentov, da za ureditev zemljiškoknjižnega stanja potrebujeta ustrezno listino, je pravilna, vendar bi ob podanih trditvah manjkajočo pogodbo nadomestila ugotovitvena sodba, da je bila določena pogodba v določenem času v preteklosti med pravdnima oziroma pogodbenima strankama sklenjena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe, s katero bi tožnika prodala toženki železno-betonski most, ki stoji na dveh parcelah, ki sta v lasti tožnikov. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

2. Tožnika vlagata revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga ugoditev reviziji tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in ponovno odločanje sodišča druge stopnje o vloženi pritožbi pred spremenjenim senatom. Zmotno uporabo materialnega prava revidenta očitata sodišču druge stopnje zato, ker naj bi bila presoja, da osnutek pogodbe z dne 30. 7. 2007, ki ga je toženka poslala tožnikoma, nima lastnosti ponudbe, ker osnutek pogodbe ni podpisan s strani župana kot zakonitega zastopnika toženke.

Sodba pritožbenega sodišča I Cp 738/2009, na katero se pritožbeno sodišče v obrazložitvi sklicuje, v konkretni zadevi ni uporabna, saj je dejansko stanje drugačno. Tožnika kot pomembno poudarjata, da je toženka osnutek pogodbe poslala v podpis skupaj z dopisom - navodilom, naj tožnika podpišeta vse izvode pogodbe, ki naj jih nato vrneta, da jih bo podpisal še župan. Ob tem ni zanemarljivo, da je toženka že vrsto let pred 30. 7. 2007 pogodbo pretežno izpolnila tako, da je celotno sporno nepremičnino vzela v posest in sporni nepremičnini kategorizirala z občinskim odlokom kot občinsko javno cesto.

Toženka torej ni izpolnila le pogodbenih določil o plačilu kupnine in vknjižbi, zato bi sodišče moralo po mnenju revidentov na podlagi teorije o realizaciji šteti, da je pogodba veljavno sklenjena, čeprav ni zapisana. Kot popolno ponudbo pa bi sodišče moralo šteti tudi pismo o nameri z dne 16. 10. 2006, ki so ga podpisale vse stranke, predmet pogodbe in obveznosti strank so bile v njem določene, plačilo kupnine pa določljivo. Revidenta tudi menita, da je napačno stališče pritožbenega sodišča, da je tožbeni zahtevek nesklepčen, saj bi v primeru trditev, da je bila kupna pogodba sklenjena, slednji moral glasiti na izpolnitev pogodbe in ne na njeno sklenitev.

Sodišče naj bi pri tem prezrlo, da se tožbeni zahtevek glasi na sklenitev pogodbe in plačilo kupnine, torej ne zgolj na sklenitev pogodbe, pač pa tudi na njeno izpolnitev. Če želita tožnika pogodbo realizirati, mora priti do zapisa pogodbe v predpisani obliki. Brez tega ni mogoče urediti zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin, zato sta tožnika prisiljena najprej zahtevati sklenitev pogodbe v predpisani obliki in nato ali hkrati s tem tudi njeno izpolnitev. Tožnika ocenjujeta, da bi manjkajočo listino (pogodbo) nadomestila pravnomočna ugodilna sodba, ki vsebuje tudi zahtevek na plačilo kupnine z vsemi potrebnimi elementi, tako da je jasno, da se tožbeni zahtevek glasi tudi na izpolnitev pogodbe.

Nadalje je po mnenju tožnikov zmotna tudi presoja pritožbenega sodišča, da gre pri sklicevanju na odločbe Ustavnega sodišča za nedovoljeno pritožbeno novoto. Gre namreč za uporabo prava, pri čemer se revidenta ponovno sklicujeta na odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-195/2008 in U-I-202/2008 ter na podobne odločbe, v katerih je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da občinski odlok o kategorizaciji javnih cest ni skladen z Ustavo RS, če občina z lastnikom zemljišča pred tem ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma ga ni razlastila.

Izpodbijana sodba kljub opozorilu navedenega stališča ne upošteva, zato ni pravilna.

3. Toženka je na revizijo pravočasno odgovorila in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Pravilna je presoja nižjih sodišč, da pisma o nameri, ki ne vsebuje določene cene predmeta prodajne pogodbe, ni mogoče šteti za zavezujočo ponudbo. Prav tako drži, da nepodpisan osnutek pogodbe ne zavezuje in nima drugih posledic kot tistih, ki jih določa 20. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki uzakonja odškodninsko odgovornost udeležencev pogajanj. V konkretnem primeru tudi ne moremo govoriti o realizirani pogodbi, saj tožena stranka svoje bistvene obveznosti - plačila kupnine ni izpolnila niti delno. Neuspešno zaključena pogajanja ne dajejo podlage za zahtevek na sklenitev pogodbe.

Pravilno pa je tudi stališče pritožbenega sodišča, da je tožba nesklepčna. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek oblikovala tako, da je zahtevala, da je toženka dolžna z njo skleniti pogodbo s točno določeno vsebino, ki seveda vsebuje tudi obveznost plačila določene kupnine. Zahtevek se torej glasi na sklenitev pogodbe, kar pa je v nasprotju s trditvami, da je slednja že sklenjena s sprejemom zavezujoče ponudbe. Tožbeni zahtevek ne vsebuje izpolnitvenega denarnega zahtevka. Plačilna obveznost tožene stranke je določena le kot del pogodbe, torej gre za fazo pred izpolnitvijo. Argumentacija revidentov, da za ureditev zemljiškoknjižnega stanja potrebujeta ustrezno listino, je pravilna, vendar bi ob podanih trditvah manjkajočo pogodbo nadomestila ugotovitvena sodba, da je bila določena pogodba v določenem času v preteklosti med pravdnima oziroma pogodbenima strankama sklenjena.

Morebitna protipravnost ravnanja občine v postopku kategorizacije zemljišča, ki predhodno ni bilo pridobljeno v občinsko last, v občinsko javno cesto, ne predstavlja ustrezne dejstvene podlage za utemeljenost postavljenega tožbenega zahtevka, pač pa tožnikoma daje možnost uveljavljanja sankcij zaradi dejanske razlastitve njune nepremičnine.

6. Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče zavrnilo po določbi 378. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

7. Po določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP mora tožeča stranka toženi stranki v petnajstih dneh od prejema prepisa te odločbe povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 1.007,96 EUR (1800 točk po 3. točki tar. št. 21 Odvetniške tarife in 181,76 EUR za 22% DDV), sicer bo dolgovala tudi zamudne obresti.