Legislator Case Law & Legislation
sodba II U 147/2014 ECLI:SI:UPRS:2014:II.U.147.2014 AI generated

Administrative court dismisses appeal against denial of legal aid due to false property disclosure.

Case Number sodba II U 147/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the plaintiff's appeal against the rejection of their request for free legal aid. The plaintiff had omitted ownership of a mortgaged property in their financial disclosure, which the court deemed a false statement under the Free Legal Aid Act. The court ruled that omitting relevant property data constitutes a false declaration, triggering a six-month ban on future applications regardless of the property's encumbrances.

Legislator headnote

AI generated

20. člen ZBPP; Omejitve za ponovno zaprosilo za brezplačno pravno pomoč nastopijo pri navajanju neresničnih podatkov o premoženju, kar vključuje tudi zamolčanje lastništva obremenjenih nepremičnin.

Keywords

AI generated
free legal aid false declaration property disclosure administrative appeal mortgage encumbrance six month ban financial status

Cited Legislation

AI generated
20. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
63. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
10. člen Zakona o sodnih taksah
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Po določbah ZBPP mora prosilec v vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Zato bi moral tožnik v vlogi navesti tudi lastništvo zastavljene nepremičnine.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s kazensko zadevo opr. št. I K 57433/2010, ter odločila, da tožnik nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem se sklicuje na določbo 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki določa, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave, ki jo poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Če prosilec v izjavi navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, se vloga zavrne, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka je na podlagi vpogleda v evidence geodetske uprave in zemljiške knjige ugotovila, da je tožnik solastnik do 1/12 nepremičnine, parc. št. 1899/1 k.o. ..., ki v naravi predstavlja pozidano zemljišče s stanovanjsko stavbo na naslovu ... s pomožnimi objekti. Ker je torej tožnik v vlogi zamolčal navedeni podatek, je tožena stranka na podlagi 20. člena ZBPP njegovo vlogo zavrnila.

Tožnik v laični tožbi navaja, da je od meseca decembra 2013 na prestajanju kazni zapora in je brez sredstev. Priznava, da je solastnik do 1/12 parc. št. 1899/1 k.o. ..., vendar je navedena nepremičnina v celoti obremenjena na podlagi vknjiženih hipotek. Zaradi navedenega je njegova pravica do razpolaganja omejena, tako da je samo zemljiškoknjižni lastnik in ne tudi dejanski. Prav tako opozarja na svoje zdravstveno stanje, ker je dne 22. 1. 2012 utrpel hude poškodbe glave, zaradi česar ima določene motnje. Za potrditev njegovih navedb predlaga zaslišanje dveh prič. Za brezplačno pravno pomoč je zaprosil, ker je zaradi njegovega zdravstvenega stanja omejena sposobnost udeležbe in sodelovanja v kazenskih postopkih, ki tečejo zoper njega. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter prošnji ugodi. Prav tako prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik v svoji vlogi v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel, da je solastnik do 1/16 stanovanjske hiše na naslovu ..., kjer živi. V rubriki pod točko 2 – druga stanovanja ali hiše pa je označil odgovor „ne“. Nadalje je iz spisa razvidno, da je tožena stranka vpogledala v register geodetske uprave in zemljiško knjigo ter ugotovila, da je tožnik solastnik do 1/12 nepremičnine parc. št. 1899/1 k.o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo na naslovu ... Navedeno dejstvo, ki v postopku ni sporno, pa tudi po presoji sodišča potrjuje pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnik v vlogi navedel neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju.

Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oz. namen, oz. ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravnosodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.

Glede na navedeno pravno podlago na drugačno odločitev v zadevi ne vplivajo tožnikovi tožbeni ugovori. Iz zemljiškoknjižnega izpiska je res razvidno, da je pri solastninskem deležu tožnika vknjižena hipoteka, na kar opozarja tudi tožnik v tožbi, vendar navedena okoliščina ne vpliva na vprašanje lastništva na nepremičnini ter je tožnik v skladu z določbami Stvarnopravnega zakonika še vedno solastnik sporne nepremičnine. Hipoteka je le zastavna pravica na nepremičnini. Pri hipoteki gre za razpolagalno ravnanje lastnika nepremičnine, s katerim obremeni svojo lastninsko pravico na nepremičnini z upravičenjem zastavnega upnika, da se poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Ker po določbah ZBPP mora prosilec v svoji vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, bi torej moral tožnik v vlogi navesti tudi zastavljeno nepremičnino. Predpisani obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je jasen, saj navaja lastništvo oz. solastnino na nepremičnem premoženju, ne pa razpolagalno pravico. Vprašanje, ali bi se navedeno premoženje, ki je obremenjeno z zastavno pravico, upoštevalo pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP, pa se presoja v nadaljnjem postopku in sicer v skladu z določbami Zakona o socialno varstvenih prejemkih. To pa ne vpliva na dolžnost prosilca, da v svoji vlogi navede podatke o vsem premoženju. Ker je organ v zadevi odločil na podlagi 20. člena ZBPP, je neupošteven tudi tožbeni ugovor o tožnikovem slabem zdravstvenem stanju, saj tožena stranka vloge v vsebinskem pogledu glede izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP ni obravnavala.

Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločilo, ker se v skladu z določbo četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopkih dodeljevanja brezplačne pravne pomoči sodne takse ne plačajo.