Legislator Case Law & Legislation
Sklep VIII DoR 14/2014 ECLI:SI:VSRS:2014:VIII.DOR.14.2014 AI generated

Appeal allowed regarding contractual penalty if employment relationship did not terminate; appeal on duration rejected.

Case Number Sklep VIII DoR 14/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court allowed the appeal regarding the employee's right to a contractual penalty while rejecting the request to review the duration of the employment relationship. The employer argued that the court exceeded its mandate and violated procedural rules by finding the relationship ended despite a prior judgment declaring the dismissal unlawful. The court ruled that reviewing the relationship's duration is linked to the existence claim and is already appealable, whereas the penalty issue requires review due to inconsistent practice among higher courts.

Legislator headnote

AI generated

Art. 367.a ZPP; Art. 367.b ZPP: An appeal is permitted regarding a contractual penalty if the employment relationship did not terminate, but not regarding the duration of the relationship, which is already appealable; the court allowed the appeal due to inconsistent practice among higher courts.

Keywords

AI generated
contractual penalty employment relationship duration appeal permission inconsistent practice labor law procedure

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanja o upravičenosti delavke do pogodbene kazni, če ni prišlo do prenehanja delovnega razmerja.

Predlog za dopustitev revizije glede odločitve o trajanju delovnega razmerja se zavrže.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja o upravičenosti delavke do pogodbene kazni, če ni prišlo do prenehanja delovnega razmerja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je delovno razmerje tožnice pri toženi stranki trajalo do 7. 1. 2013 in da ji je tožena stranka dolžna plačati pogodbeno kazen v višini 6.077,22 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Predhodno je bila izdana sodba na podlagi pripoznave, s katero je bila ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, ki je uživala varstvo po 115. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje.

3. V predlogu za dopustitev revizije tožena stranka očita izpodbijani sodbi številne bistvene kršitve. V zvezi z ugotovitvijo datuma trajanja delovnega razmerja meni, da je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek in kršilo postopkovne določbe, ki se nanašajo na ugotovitveni zahtevek. Meni, da ugotovitev o trajanju delovnega razmerja ni skladna z nadaljnjo odločitvijo o neutemeljenosti zahtevka za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Glede odločitve o pogodbeni kazni meni, da je predvsem pomembno to, da tožnici zaradi pripoznave delovno razmerje zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prenehalo, saj je bilo stanje sanirano pred iztekom odpovednega roka. Tožnici delovno razmerje ni prenehalo zaradi toženkine odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak zaradi lastne izredne odpovedi. Pri tem opozarja na drugačno prakso pritožbenega sodišča v zadevah Pdp 746/2010 z dne 4. 11. 2010 in Pdp 837/2007 z dne 7. 3. 2008 ter tudi na sodbo VS RS VIII Ips 92/2001, iz katere izhaja, da je odločitev o pogodbeni kazni odvisna od tega, kaj določa kolektivna pogodba. Tudi v zvezi z odločitvijo o pogodbeni kazni očita sodišču več postopkovnih kršitev.

4. Predlog glede ugotovitve trajanja delovnega razmerja ni dovoljen. Ugotovitev, do kdaj je bila tožnica v delovnem razmerju, je povezano z zahtevkom o obstoju oziroma trajanju delovnega razmerja, ne glede na to, kaj je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave. V teh primerih pa je revizija dovoljena že po zakonu.

5. Glede odločitve o pogodbeni kazni pa je predlog utemeljen.

6. Po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna. Po četrtem odstavku 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njeno pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katerega naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

7. Iz priloženih sodb pritožbenega sodišča, na kateri se stranka sklicuje v predlogu, izhaja, da je sodišče plačilo pogodbene kazni povezovalo z dejanskim prenehanjem delovnega razmerja in zavzelo stališče, da v primeru, ko kljub nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi do prenehanja delovnega razmerja ne pride, delavec do pogodbene kazni ni upravičen. To stališče se razlikuje od stališča, zavzetega v tem delovnem sporu, zato je predlog že zaradi neenotnosti prakse višjega sodišča utemeljen. V obsegu, ki je razviden iz izreka sklepa, je zato Vrhovno sodišče revizijo dopustilo.