Administrative court dismisses appeal when applicant omits securities from asset declaration under free legal aid law.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Po določbah ZBPP mora prosilec v vlogi navesti resnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato bi moral tožnik navesti, da je lastnik vrednostnih papirjev, ne glede na to, da je njihova vrednost zanemarljiva.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IK 86805/2010. V obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla, da ni prejemnik denarne socialne pomoči in da nima premoženja in dohodkov razen denarnega nadomestila za brezposelnost, kar izhaja iz pisne izjave tožeče stranke o premoženjskem stanju, ki jo je podala pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Ob preverjanju premoženjskega stanja je tožena stranka ugotovila, da je tožeča stranka lastnik 22-tih vrednostnih papirjev Slovenske investicijske banke. Glede na navedeno je na podlagi določb petega odstavka 20. člena Zakona o bezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila ter tožeči stranki izrekla prepoved vlaganja novih prošenj za obdobje 6 mesecev.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke iz razloga napačne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi navaja, da je delnice Investicijske banke kupila pred 15 leti in niso bile vredne več kot 200 EUR. Investicijska banka je trenutno v fazi likvidacije, tako da je vrednost delnic zgolj knjižna, med tem ko tržne vrednosti delnice nimajo. Glede na navedeno ugotovitve sodišča, da gre za prikrivanje premoženja ne držijo, saj na centru za socialno delo tega premoženja niso upoštevali. Nadalje navaja, da naj bi ji na centru za socialno delo in v službi za brezplačno pravno pomoč povedali, da stvari, ki nimajo vrednosti ali pa je njihova vrednost izjemno majhna, kot recimo mobitel, prenosni računalnik in podobno ni potrebno navajati. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da tožeča stranka v pisni izjavi, ki jo je podala na obrazcu, kot del prošnje za brezplačno pravno pomoč, ni navedla, da je lastnik 22 vrednostnih papirjev Slovenske investicijske banke.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v prvem odstavku 20. člena določa, da se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov pa ugotavlja tudi pristojni organ za Bpp po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc državnih organov ter računov imetnikov, ki jih vodi centralna klirinška depotna družba in se nanašajo na podatke o posameznem imetniku vrednostnih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP).

Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka v skladu z drugim odstavkom 20. člena ZBPP preverila stanje računa tožeče stranke pri KDD in ugotovila, da ima 22 vrednostnih papirjev Slovenske investicijske banke.

Tožeča stranka sicer v tožbi navaja, da je vrednost navedenih vrednostnih papirjev zanemarljiva in da ne predstavlja nobenega premoženja, za kar pa ni predložila, niti v upravnem postopku, niti v tem postopku, nobenega dokaza. Glede na povedano je po mnenju sodišča tožena stranka ravnala prav, ko je v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP, ki določa, da v primeru, če prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navaja neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč, zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči in odločila, da nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Upoštevaje upravno sodno prakso tega sodišča (sodba III U 318/2012 in druge) pa te odločitve ne more spremeniti niti morebitna neznatna vrednost vrednostnih papirjev, ki jo tožeča stranka tudi sicer ni izkazala, saj gre za sankcijo zoper tistega storilca, ki v izjavi o premoženjskem stanju ne navede resničnih, točnih in popolnih podatkov.

Glede na navedeno je sodišče tožbo tožeče stranke, v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.