Administrative court dismisses rejection of legal aid due to premature finding of client's lack of standing.
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court of the Republic of Slovenia overturned the District Court's rejection of legal aid, ruling the decision procedurally flawed. The lower court incorrectly concluded the applicant lacked standing because she was a managing partner (komplementar) of a limited partnership rather than a capital contributor, without verifying the boat's actual ownership. The court held that the managing partner has no capital share and must first consult the maritime registry to confirm if the vessel belongs to her personally or to the company.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS-1), 64. člen: If an administrative body prematurely concludes an applicant lacks active legitimacy or exceeds the asset threshold without verifying the specific nature of the asset's ownership, the decision is voidable; the body must first ascertain whether the asset is personal property or corporate property before denying legal aid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 705/2012 z dne 8. 3. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.
Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR-ov v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
[JEDRO]
Tožena stranka je preuranjeno zaključila, da plovilo ni last tožeče stranke, pač pa premoženje komanditne družbe. Tožeča stranka, ki je v družbi komplementa, namreč v njej nima deleža, pač pa polno odgovarja za obveznosti, zato bi tožena stranka pred odločitvijo morala vpogledati glavno knjigo vpisnika morskih čolnov, iz katere bi ugotovila lastništvo ribiškega čolna.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v pravdnem postopku zoper Zavarovalnico A. d.d.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo iz priložene dokumentacije prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotovljeno, da je tožeča stranka vpisana v sodni register kot družbenik oziroma komplementar v subjektu trgovska ribolovna družba B.B. k.d. v sedežem v C., ter da komplementar nima kapitalskega vložka. Navedena družba se ukvarja z morskim ribolovom, ki ga izvaja z ribiškim čolnom "D." z oznako ..., ki je zaradi poškodbe predmet spora med tožečo stranko in zavarovalnico. V nadaljevanju obrazložitve je navedeno, da se je plovilo, katerega je kot svoj delež v družbo vložila tožeča stranka, uporabljalo v komercialne namene, za pridobitno dejavnost družbe. Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni podala oseba z aktivno ligitimacijo saj iz vseh listin, ki so bile priložene prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči izhaja, da je oškodovanec v navedeni zadevi družba B.B. k.d., katere zakoniti zastopnik je tožeča stranka, saj je plovilo, ki se je uporabljalo v komercialne namene, premoženje družbe.
V obrazložitvi je še navedeno, da bi bilo treba, kljub morebitni drugačni interpretaciji statusa tožeče stranke v odnosu do komanditne družbe, prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zavrniti tudi zaradi neizpolnjevanja subjektivnega kriterija. Ni mogoče namreč spregledati vrednosti premoženja, to je plovila, ki ga odvetnik tožeče stranke navaja v dopisu z dne 29. 2. 2012, to je 18.548,00 EUR-a, kar bi pomenilo, da ima tožeča stranka premoženje, ki presega višino 13.780,00 EUR-a. Ob upoštevanju vsega je tožeča stranka odločila kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.
Tožeča stranka v tožbi navaja, da je solastnik plovila, kar izhaja iz izpiska glavne knjige vpisnika morskih čolnov, zato trditev tožene stranke, da nima aktivne legitimacije za vlogo za pridobitev brezplačne pravne pomoči, ne drži. V nadaljevanju navaja, da tudi ugotovitev, da razpolaga s premoženjem ki presega 13.780,00 EUR-ov, ne drži. Plovilo je namreč trenutno razbito, zato sploh ni mogoče govoriti o ceni oziroma vrednosti pa tudi sicer je vrednost le tega nizka, saj je bilo izdelano leta 1969, motor pa 1976. Tako je dejansko stanje napačno ugotovljeno, upravni postopek pa kršen, zato je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.
Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je poslala upravne spise.
K točki I. izreka:
Tožba je utemeljena.
Tožena stranka je zavrnila vlogo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker nima aktivne legitimacije za njeno vlogo. Ugotovila je namreč, da je oškodovanec zaradi poškodovanega plovila, družba B.B. k.d., saj je plovilo, ki se je uporabljalo v komercialne namene, premoženje družbe.
V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah je komaditna družba, družba dveh ali več oseb, v kateri najmanj en družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), medtem ko najmanj en družbenik za obveznosti družbe ne odgovarja (komanditist). Prijava za vpis družbe v register mora poleg podatkov, ki se zahtevajo za družbo z neomejeno odgovornostjo, vsebovati tudi podatke o komanditistih in višini njihovih vložkov. Po zakonski opredelitvi je komanditna družba, osebna družba. V teoriji se obravnava kot posebna oblika d.n.o., v kateri se položaj posameznih družbenikov bistveno razlikuje. Za komanditno družbo je namreč značilna povezava dveh različnih skupin podjetniško usmerjenih ljudi. V tej družbi je vsaj eden od več osebno odgovornih družbenikov, ki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar) in najmanj eden ali več družbenikov, ki sicer vložijo sredstva v družbo, vendar osebno ne odgovarjajo za obveznosti družbe (komanditist). Z ekonomskega vidika je torej komplementar nosilec podjetništva, komanditist pa vlagatelj s pravico do udeležbe v dobičku družbe. V tej obliki družbe se torej združujeta delo in kapital; delo vlaga praviloma komplementar, kapital pa komanditist.
Glede na navedene določbe Zakona o gospodarskih družbah ter listin v upravnih spisih, med njimi predvsem dopisa gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Kopru - sodni register, številka RSrg43/2013 z dne 23. 1. 2013 iz katerega izhaja, da je tožeča stranka vpisana kot družbenik oziroma komplementar v subjektu trgovska ribolovna družba B.B. k.d., s sedežem v C. Glede na to, da komanditna družba ni kapitalska družba, komplementar nima kapitalskega vložka oziroma deleža, kot to izhaja iz priloženega izpiska iz sodnega registra, saj tožeča stranka polno odgovarja za obveznosti družbe (komplementar). Glede na navedeno in dejstvo, da tožena stranka, pred odločitvijo o zavrnitvi vloge tožeče stranke za pridobitev brezplačne pravne pomoči, ni vpogledala glavne knjige vpisnika morskih čolnov, iz katere bi ugotovila nesporno lastništvo ribiškega čolna D. z oznako ..., sodišče ugotavlja, da je vsaj preuranjeno zaključila, da navedeno plovilo ni last tožeče stranke pač pa premoženje komanditne družbe. Zato bo morala v ponovljenem postopku nesporno ugotoviti v čigavi lasti je ribiški čoln D. z oznako ...
V zvezi z ugotovitvijo tožene stranke, da ima tožeča stranka premoženje, ki presega 13.780,00 EUR-ov, ker naj bi bilo sporno plovilo vredno 18.548,00 EUR-a pa sodišče ugotavlja, da citirana vrednost polovila ni ovrednotena po tržni vrednosti, pač pa po metodologiji in uporabi meril EU (ki se uporabljajo za izplačilo premij za trajno ukinitev dejavnosti), ki pa z ugotavljanjem dejanske vrednosti navedene premičnine nima nobene povezave, saj so navedeni kriteriji dejansko namenjeni za izračun premij v primeru trajne ukinitve dejavnosti.
Glede na vse povedano je sodišče tožbi, v skladu z 2. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki, v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1, v ponoven postopek.
K točki II. izreka:
Ker je sodišče tožbi ugodilo je tožeča stranka, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrniti stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 350 EUR-ov (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) z 20% DDV, skupaj torej 420,00 EUR-ov.