Administrative court dismisses appeal against order to return free legal aid due to exceeding income limits.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

V postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da prihodki tožeče stranke presegajo limit za dodelitev BPP, ki ga določa zakon, zato ji je tožena stranka utemeljeno naložila vrnitev neupravičeno prejete BPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Kopru v točki I. odločilo, da se prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 18. 1. 2013 zavrne, pod točko II. je ugotovilo, da je tožeča stranka neupravičeno prejela nujno brezplačno pravno pomoč, ki ji je bila odobrena z odločbo opr. št. Bpp 25/2013 z dne 23. 1. 2013, pod točko III. pa je tožeči stranki naložila, da v roku 15 dni vrne neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in sicer nagrado in stroške odvetnika v višini 472,20 EUR na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Kopru. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je bila tožeči stranki na podlagi 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) z odločbo z dne 23. 1. 2013 odobrena nujna brezplačna pravna pomoč za sestavo pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 471/2009-1. Nadalje navaja, da je pri naknadnem ocenjevanju finančno materialnega pogoja, na podlagi razpoložljivih podatkov ugotovilo, da je tožeča stranka zaposlena in prejema neto plačo v mesečni višini 542,96 EUR, da je lastnik osebnega vozila Renault Clio 1.4, letnik 1994, katerega vrednost je ocenjena na 150 EUR ter da ni lastnik nepremičnine v kateri živi. Tožeča stranka kljub pozivu ni navedla mesečnega zneska, ki ga nameni plačevanju preživninske obvestnosti niti ni v zvezi s tem predložila ustreznih dokazil, zato te obveznosti pri ugotavljanju finančno materialnega pogoja ni upoštevala. Zaključila je, da tožeča stranka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 13. členu ZBPP, saj ugotovljeni povprečni mesečni neto dohodki tožeče stranke znašajo 542,96 EUR in presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 520,00 EUR. Tožeča stranka je neupravičeno prejela nujno brezplačno pravno pomoč, zato jo je v skladu z 43. členom ZBPP v zvezi s četrtim odstavkom 36. člena ZBPP dolžna vrniti.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je v brezizhodnem socialnem položaju in da si ne more privoščiti pravnega zastopanja v postopku, ki teče zaradi delitve skupnega premoženja, niti plačila sodnih taks. Tožbi prilaga dokumentacijo Centra za socialno delo Piran in drugo dokumentacijo, ki naj bi izkazovala njeno slabo premoženjsko stanje in sodišču predlaga, da tožbi ugodi ter ji dodeli nadaljnjo brezplačno pomoč zaradi vložitve pritožbe na Višje sodišče v Ljubljani.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih in izhaja iz podatkov v spisih. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so podani pravilni razlogi za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

Skladno z določbo tretjega odstavka 36. člena ZBPP mora prosilec, ki mu je bila brezplačna pravna pomoč odobrena na način iz prvega odstavka 36. člena ZBPP takoj ali najkasneje v 8-ih dneh po odobritvi brezplačne pravne pomoči dokazati izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev po tem zakonu. Če odobritev nujne brezplačne pravne pomoči ni bila utemeljena, ali če prosilec, ki mu je bila brezplačna pravna pomoč odobrena ne dokaže v že navedenem roku izpolnjevanja vseh zahtevanih pogojev po tem zakonu, se uporabijo določbe 34. člena ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da prihodki tožeče stranke presegajo limit za odobritev Bpp, ki ga določa zakon, zato le ta ni v domeni odločanja sodišča. Prihodki tožeče stranke, ki se vštevajo v skupno maso njenih prihodkov (osebni dohodki) namreč presegajo dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, ki je zakonsko določen kot meja, do katere se še odobri Bpp (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka tožečo stranko pozvala na dopolnitev vloge z razlogi za morebitno dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči (čl. 22 ZBPP), ki pa teh razlogov v upravnem postopku ni izkazala. Glede na navedeno tožena stranka ni imela podlage za drugačno odločitev kot izhaja iz izpodbijane odločbe, zato tožeča stranka s tožbenimi ugovori ne more biti uspešna. Dokazi, ki jih je predložila k tožbi pa se že nahajajo v upravnih spisih in jih je tožena stranka ob svojem odločanju že upoštevala.

Ker je glede na navedeno izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo