Administrative court dismisses appeal against denial of legal aid due to prior identical decision and unchanged financial status.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

EKČP samo za kazenski postopek izrecno predvideva pravico do BPP v 6(2)(c) členu; za ostale vrste zadev pa je po praksi ESČP to upravičenje zavarovano, če se izkaže za nujno potrebno zaradi zavarovanja poštenega postopka v zvezi z varstvom civilne pravice. Sodišče pogojev za to v obravnavani zadevi iz podatkov v spisu ne vidi, zato odločitev o tožbi v tem upravnem sporu pred izkazano pravnomočnostjo odločitve o prošnji za BPP tudi ne pomeni posega v pravico tožnika iz 6. člena MKVČP.

Pristojni organ za BPP je ugotovil, da gre za zahtevek, o katerem je že bilo odločeno ter da se finančno in premoženjsko stanje prosilca ni spremenilo, in je zato ponovno prošnjo za BPP utemeljeno zavrgel.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim aktom je tožena stranka zavrgla prošnjo tožnika, ki ga zastopa stalni skrbnik A.A., za dodelitev redne, nujne, izjemne in izredne brezplačne pravne pomoči z dne 25. 11. 2013, za pravno svetovanje in zastopanje v pred sodiščem II. stopnje, v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. III P 2512/2010, zaradi plačila odškodnine ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. V obrazložitvi akta je navedeno, da je dne 25. 11. 2013 naslovno sodišče prejelo prošnjo prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči za dodelitev redne, nujne, izjemne in izredne brezplačne pravne pomoči, za pravno svetovanje in zastopanje v pred sodiščem II. stopnje, v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. III P 2512/2010, zaradi plačila odškodnine ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Pristojni organ je vpogledal v odločbo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Bpp 2945/2013 z dne 18. 11. 2013 ter v popravni sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Bpp 2945/2013 z dne 25. 11. 2013, iz katerih izhaja, da je bila prosilcu med drugim zavrnjena tudi prošnja v obliki redne, nujne, izjemne in izredne brezplačne pravne pomoči, za pravno svetovanje in zastopanje v pred sodišči I. in II. stopnje, v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. III P 2512/2010, zaradi plačila odškodnine ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. O zahtevi, za katero prosilec ponovno vlaga prošnjo, je torej že bilo odločeno, in sicer je bil zahtevek zavrnjen tako za I. kot tudi II. (pritožbeno) stopnjo. V 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP je določeno, da organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni stvari že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Pristojni organ za BPP je po vpogledu v spise iz uradne evidence ugotovil, da gre za zahtevek, o katerem je že bilo odločeno in da se finančno in premoženjsko stanje prosilca ni spremenilo.

Na podlagi navedenih ugotovitev pristojni organ zaključuje, da je prošnja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči nedovoljena, zato je skladno s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

V tožbi tožnik pravi, da je naslovnemu sodišču vsesplošna stiska tožnika znana oziroma gre za nesporna dejstva, po katerih si tožnik ne more uresničiti pravic iz 15., 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Naslovnemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in s sodbo ugodi nezakonito zavrženi prošnji za uresničitev kvalificirane pritožbe zoper avtoritativno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 2512/2010-III z dne 29. 10. 2013. Tožena stranka je z napadenim sklepom zavrgla prošnjo za uresničitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 2512/20110-III z dne 29. 10. 2013. Svojo odločitev je oprla na odločbo Bpp 2945/2013 z dne 25. 11. 2013, kar je nepravilno, saj je skrbnik tožnika dne 25. 11. 2013 na podlagi 35. in 36. členov ZBPP, toženo stranko izrecno zaprosil samo za nujno brezplačno pravno pomoč v smislu dodelitve odvetnika, ki bi moral do dne 29. 11. 2013 sestaviti in vložiti pritožbo zoper zgoraj navedeno pavšalno in nezakonito sodbo, kar nima nobene povezave z odločbo Bpp 2945/2013 z dne 25. 11. 2013. Z navedenim je tožena stranka tožniku kratila pravico do vložitve kvalificiranega pravnega sredstva, kar je po 144. členu KZ-1 celo kaznivo, saj tožena stranka dobro ve, da varovanec nima denarja za odvetnika.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče v tej zadevi ni počakalo na pravnomočno odločitev Upravnega sodišča o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tej zadevi, v kateri je bila tožnikova prošnja zavržena z odločbo opr. št. Bpp 1/2014-2 dne 15. 1. 2014 iz razloga, ker je bilo o tej prošnji že odločeno negativno z določbo opr. št. Bpp 335/2013, tožnik pa ima prakso, da eno za drugo vlaga prošnje za brezplačno pravno pomoč in pravna sredstva zoper vsako odločitev Upravnega sodišča ne glede na njeno utemeljitev. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin samo za kazenski postopek izrecno predvideva pravico do brezplačne pravne pomoči v 6(2)(c) členu; za ostale vrste zadev pa je po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice to upravičenje zavarovano, če se izkaže za nujno potrebno zaradi zavarovanja poštenega postopka v zvezi z varstvom civilne pravice. Sodišče pogojev za to v predmetni zadevi iz podatkov v spisu ne vidi, zato odločitev o tožbi v tem upravnem sporu pred izkazano pravnomočnostjo odločitve o prošnji za brezplačno pravno pomoč tudi ne pomeni posega v pravico tožnika iz 6. člena MKVČP.

Iz izpodbijane odločbe, odločbe Bpp 2945/2013 z dne 18. 11. 2013 (popravni sklep z dne 25. 11. 2013 – predzadnja opravilna številka v I. točki izreka) nedvoumno izhaja, da je tožena stranka v odločbi Bpp 2945/2013 odločala o redni, nujni, izjemni oziroma izredni brezplačni pravni pomoči v zadevi III P 2512/2010. Tudi tožnik v tožbi ne nasprotuje dejstvu, da je tožena stranka s sklepom z dne 18. 11. 2013 in popravnim sklepom z dne 25. 11. 2013 odločala tudi o prošnji za nujno brezplačno pravno pomoč v navedeni zadevi, in potrjuje, da je prošnjo za nujno brezplačno pravno pomoč v zadevi III P 2512/2010 podal 25. 11. 2013. Zakaj njegova prošnja z dne 25. 11. 2013, v kateri prosi za nujno brezplačno pravno pomoč v zadevi III P 2512/2010, nima nobene povezave z odločbo Bpp 2945/2013 z dne 25. 11. 2013, pa ni razvidno in tožnik tega z ničemer ne utemeljuje ali izkazuje. Zato sodišče po določilu 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) lahko sledi utemeljitvi upravnega akta, ki temelji na uporabi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP.

Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1).