Administrative court dismisses appeal against correction of clerical error in administrative decision as non-appealable procedural act.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's appeal against a correction order issued by the defendant agency. The agency corrected a clerical error in the written value of the plaintiff's assets, changing it from 122,489.00 EUR to 20,368.87 EUR. The court ruled that such correction orders only fix technical errors and do not alter substantive rights or obligations, making them non-appealable in administrative proceedings.
Legislator headnote
AI generated223. člen ZUP; 4. točka 36. člen ZUS-1: A correction order fixing only clerical errors does not change substantive rights or obligations and therefore cannot be challenged in administrative litigation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrže.
[JEDRO]
Sklep o popravi pomote je namenjen izključno popravi očitnih pomot, to je pomot tehničnega značaja, ne pa tudi zmot v izjavi volje organa. S popravo pomote se tako ne ustvarja ničesar novega in se odločba tudi ne dopolnjuje. S popravo zato ni mogoče popravljati zmotno izražene volje, do katere je prišlo npr. zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa. To pomeni, da s sklepom o popravi pomote ni dopustno posegati v pravice ali obveznosti strank. Zato sklepa o popravi pomote ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka popravila očitno pisno napako v odločbi opr. št. Bpp 787/2013 z dne 2. 12. 2013 in sicer v znesku vrednosti tožnikovega premoženja, ki se pravilno glasi „20.368,87 EUR“. V obrazložitvi sklepa navaja, da je v drugi vrstici devetega odstavka obrazložitve odločbe prišlo do očitne pomote v pisavi, saj je napačno navedena vrednost prosilčevega premoženja, ki znaša 20.368,87 EUR, ne pa 122.489,00 EUR. Navedeni sklep je izdan v skladu z določbo 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj gre za očitno pomoto v pisavi.
Tožnik v tožbi in dopolnitvi tožbe navaja, da je že zoper odločbo tožene stranke opr. št. Bpp 787/2013 z dne 2. 12. 2013 sprožil upravni spor. Z navedeno odločitvijo se ne strinja, ker je kot državljan Republike Slovenije upravičen do brezplačne pravne pomoči, ter njegov dohodek ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožena stranka pa je odločila, da ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, ker ima premoženje, ki presega višino 13.870,00 EUR. Pri tem pa so navedbe o njegovem premoženju nasprotujoče, saj govori enkrat o znesku 20.368,87 EUR nato pa 122.489,00 EUR. To nasprotujočo navedbo je tožena stranka s sklepom o popravi z dne 28. 1. 2014 sicer odpravila, vendar je v izdanih aktih napačno ugotovljeno finančno stanje in napačno uporabljeno materialno pravo. V postopkih dodelitve brezplačne pravne pomoči se ne uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih, na katere se sklicuje tožena stranka. Pogoji za pridobitev brezplačne pravne pomoči so predpisani z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki pa določa, da se upoštevajo dohodki, ki jih prosilec dejansko prejema. Prav tako se po določbi 19. člena ZBPP ne upošteva premoženje, od katerega je obračunan katastrski dohodek. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep, kakor tudi odločbo istega organa z dne 2. 12. 2013, odpravi.
Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.
Tožba se zavrže.
V skladu z 2. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Glede tega ZUS-1 v drugem odstavku 5. člena določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
V skladu z določbo 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravne učinke od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.
Navedena določba ZUP jasno opredeljuje doseg popravnega sklepa. Namenjen je izključno popravi očitnih pomot, to je pomot tehničnega značaja, ne pa tudi zmot v izjavi volje organa. S popravo pomote se tako ne ustvarja ničesar novega in se odločba tudi ne dopolnjuje. S popravo zato ni mogoče popravljati zmotno izražene volje, do katere je prišlo npr. zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa. To pomeni, da s sklepom o popravi pomote ni dopustno posegati v pravice ali obveznosti strank.
V obravnavanem primeru je tožena stranka s spornim sklepom o popravi pomote popravila napako v znesku, zapisanem v 9. točki obrazložitve odločbe z dne 2. 12. 2013. Da je bila s tem res popravljena le pomota v zapisu vrednosti premoženja, s katerim razpolaga tožnik, izhaja tudi iz navedbe v obrazložitvi odločbe pod točko 8, kjer je navedeno, da glede na podatke Geodetske uprave RS znaša vrednost premoženja prosilca 20.368,87 EUR, kar je tudi skladno z listinami v upravnem spisu.
Po drugi strani pa tožnik v tožbi ne navaja nobenih dejstev ali okoliščin, ki bi kazale na to, da se s popravljenim sklepom kakorkoli posega v kakšno njegovo pravico oziroma pravno korist. Tožnik v tožbi namreč navaja ugovore, s katerimi v bistvu izpodbija pravilnost in zakonitost odločbe izdane dne 2. 12. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova vloga za brezplačno pravno pomoč. Tožnik namreč ugovarja, da v zadevi ni bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje ter da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Z navedenimi ugovori pa ne izkazuje, da je bilo s popravnim sklepom poseženo v njegov pravni položaj, zato sporni sklep predstavlja zgolj procesni sklep. Takšnih sklepov pa v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati. Prav tako v tem upravnem sporu ni mogoče izpodbijati odločbe tožene stranke z dne 2. 12. 2013, saj je bila ta že predmet presoje v upravnem sporu in je bilo o njej že pravnomočno odločeno s sodbo tega sodišča opr. št. II U 14/2014-6 z dne 19. 2. 2014.
Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 36. člena ZUS-1, ker akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.