Administrative court dismisses appeal against free legal aid denial due to false asset disclosure under ZBPP s. 20.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Glede na to, da zakon ne določa več, da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. člena ZBPP), je neutemeljen tožbeni ugovor, da podatkov o lastništvu vrednostnih papirjev tožeča stranka ni navedla, ker zanje ni vedela ter da gre za prava neuko stranko.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) in odločil, da v nadaljnjih šestih mesecih od izdaje te odločbe, ne more ponovno zaprositi za dodelitev BPP. V obrazložitvi navaja, da je dne 12. 3. 2014 tožeča stranka vložila prošnjo za dodelitev BPP in v prošnji navedla, da ni lastnica nobenih vrednostnih papirjev. Iz vpogleda v podatke Klirinško depotne družbe je tožena stranka ugotovila, da je tožeča stranka lastnica oziroma imetnica 18 vrednostnih papirjev X. To pomeni, da je v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla neresnične podatke. Glede na navedeno je zato v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) odločila tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Tožeča stranka v laični tožbi izpodbija odločitev Organa za brezplačno pravno pomoč z utemeljitvijo, da v prošnji ni navedla, da je lastnica vrednostnih papirjev iz razloga, ker že vrsto let nima nobene evidence oziroma obvestil od X. Razen tega poudarja, da je prava neuka stranka in da zaradi finančne stiske potrebuje BPP. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je Organ za brezplačno pravno pomoč zakonito zavrnil vlogo tožeče stranke za dodelitev BPP iz razloga, ker tožeča stranka ni navedla relevantnih podatkov glede premoženja, s katerim razpolaga. V skladu z 20. členom ZBPP se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Če je prosilec (v navedeni) izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč izda o tem odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP (peti odstavek). Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožeča stranka ni navedla, da je lastnica 18 vrednostnih papirjev KKS Pobrežje, kar je ugotovil šele upravni organ po uradnem vpogledu v podatke Centralne klirinško depotne družbe.

Glede na to, da zakon ne določa več, da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. člena ZBPP), je zato neutemeljen tožbeni ugovor tožeče stranke, da podatkov o lastništvu vrednostnih papirjev ni navedla, ker zanje ni vedela ter da gre za prava neuko stranko.

Sodišče je zato po ugotovitvi, da je odločitev upravnega organa zakonita, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).