Legislator Case Law & Legislation
Sodba II Ips 278/2011 ECLI:SI:VSRS:2014:II.IPS.278.2011 AI generated

Court rejects appeal; toxicology test proves drug influence despite general conditions requiring behavioral signs.

Case Number Sodba II Ips 278/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal against a first-instance judgment denying insurance coverage for a traffic accident. The appellant argued that insurance conditions requiring behavioral signs for drug influence were not met because a blood test was used instead. The court held that the presence of THC metabolites in the blood objectively proved drug influence, satisfying the contractual conditions regardless of the specific testing method. Consequently, the appeal was rejected as the primary legal interpretation of the insurance terms was clear and unambiguous.

Legislator headnote

AI generated

Article 82 of the Obligations Act; Article 83 of the Obligations Act: The Supreme Court established that when primary statutory interpretation rules and logical argumentation methods yield a single meaning for a contractual clause, the provision is not considered ambiguous, thereby precluding the application of the rule of contra proferentem.

Keywords

AI generated
Obligations Act contract interpretation contra proferentem insurance conditions drug influence toxicology test traffic accident

Cited Legislation

AI generated
Article 82 of the Obligations Act
Article 83 of the Obligations Act
Article 278 of the Code of Civil Procedure

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Zgolj jezikovna razlaga na podlagi določbe prvega odstavka 82. člena OZ cit. določbe Splošnih pogojev, na katero se sklicuje revident sama po sebi res ne omogoča domneve, da je voznik vozil pod vplivom mamil tudi v primeru, če se ugotovi njihova prisotnost v krvi na podlagi toksikološke preiskave. Vendar pa sta sodišči prve in druge stopnje na podlagi pravil pravne argumentacije pravilno uporabili tudi logično razlago, in sicer, da je ugotovitev prisotnosti mamil v krvi s toksikološkim pregledom, na katerega se je sklicevala tožena stranka, več kot pa zgolj strokovni pregled na podlagi zunanjih znakov motenj v vedenju (uporaba logične metode pravne argumentacije – argumentatum a minori ad maius).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožnik zahteva izplačilo zavarovalnine, ker se je poškodoval, ko je pri neprevidnem prehitevanju trčil v nasproti vozeče tovorno vozilo in utrpela telesne poškodbe. Sodišče je ugotovilo, da je bilo na podlagi toksikološke preiskave na Inštitutu za sodno medicino medicinske fakultete v Ljubljani po prometni nezgodi ugotovljeno, da je tožnikova kri pozitivna na mamila kanabinoidi - THC 00H metabolit THC. Zato je zaključilo, da je z objektivno preiskavo krvi bila ugotovljena prisotnost mamila tudi v času, ko je upravljal vozilo. Oprlo se je na določbi 1. točke drugega odstavka 3. člena in 4.e točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti Pg – aod/05-2 (v nadaljevanju Splošni pogoji), kjer je določeno, da če se zavarovanec oziroma voznik po nesreči izmakne preiskavi ali jo odkloni oziroma odkloni možnost ugotavljanja mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoorganskih snovi v njegovem organizmu, se prav tako šteje, da je vozil pod vplivom teh snovi. To pa pomeni, da se celo v primeru, ko test krvi ali urina ni bil opravljen, domneva, da je nekdo vozil pod vplivom teh snovi. Enako se domneva, če je zgolj s strokovnim pregledom policista ugotovljeno, da je voznik kazal znake motenj v vedenju, ki povzročajo nezanesljivo ravnanje v prometu. Prisotnost mamil pa je bila ugotovljena celo s preiskavo krvi in so zato zavarovalne pravice izključene.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločitev utemeljuje z vsebinsko podobnimi razlogi, kot sodišče prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožnik. Poudarja, da se v skladu s točkama 4 d in 4 e prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev šteje, da je voznik vozilo upravljal pod vplivom mamil, zdravil in drugih snovi le v naslednjih taksativno naštetih primerih: - če se s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake motenega vedenja, ki povzročajo nezanesljivo ravnanje v prometu zaradi uživanja mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ali če po prometni nesreči uživa mamila, zdravila ali druge psihoaktivne snovi ter tako onemogoči ugotavljanje prisotnosti navedenih snovi v organizmu v trenutku nastanka prometne nesreče (točka 4 d) in če se po prometni nesreči izmakne preiskavi ali jo odkloni oziroma odkloni možnost ugotavljanja prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih snovi v njegovem organizmu (točka 4 e).

Torej je napačen zaključek drugostopenjskega sodišča, da je domneva že nastala in da bi jo tožnik lahko izpodbil. Tožena stranka dejstev v zvezi z navedeno domnevo ni niti trdila, niti dokazovala in tako do vzpostavitve pogodbeno določene domneve sploh ni prišlo. Nedopustno in nepravilno je zato širjenje materialnopravnih določil zavarovalne pogodbe, posebej še, ker je v skladu z določbo 82. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) treba določila zavarovalne pogodbe razlagati tako, kot se glasijo. To še zlasti velja pri pogodbah, ki so sklenjene po vnaprej natisnjeni vsebini, pripravljeni in predlagani s strani zavarovalnice.

Določila takšne pogodbe je treba uporabiti tako kot se glasijo in jih tudi razlagati restriktivno, če pa se je drugostopenjsko sodišče že spustilo v razlago, pa bi moralo upoštevati določilo 83. člena OZ in zavarovalno pogodbo razlagati v korist tožnika kot stranke, ki jo veže s strani tožene stranke pripravljena in predlagana pogodba. Drugostopenjsko sodišče je določilo zavarovalne pogodbe razlagalo v nasprotju z zapisanim besedilom pogodbe in v škodo tožnika ter s tem kršilo 82. in 83. člen OZ. Z zavarovalno pogodbo je za primer upravljanja vozila pod vplivom alkohola med taksativno naštetimi primeri določeno tudi, da se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola, če ima zaradi uživanja alkoholnih pijač več kot 10,855 mili promila alkohola v litru krvi oziroma če ima v krvi več kot 0,5 promila alkohola.

Kolikšna mora biti količina mamil v krvi, da se šteje, da je voznik vozilo upravljal pod njihovim vplivom, zavarovalna pogodba ne določa, še manj določa, da se šteje, da je vozilo upravljal pod vplivom mamil in posledično izgubil zavarovalne pravice, če se v njegovi krvi ugotovi prisotnost teh substanc. Zato je ob ugotovljenem dejanskem stanju zavrnitev tožnikovega zahtevka materialnopravno napačna. Ker je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaradi česar ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe, predlaga, da se reviziji ugodi, v celoti razveljavi sodba sodišča prve in druge stopnje ter vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Pravno odločilno dejansko stanje, ki sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje, je, da je bilo na podlagi toksikološke preiskave krvi ugotovljeno, da je tožnik vozil pod vplivom mamil in v takšnem stanju tudi povzročil prometno nezgodo. Zato sta materialnopravno pravilno oprli svojo odločitev na določilo 4. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev, v zvezi s prvim odstavkom 4. člena Splošnih pogojev za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO – plus) kot sestavnega dela zavarovalne pogodbe, na podlagi katere zavarovanec in sozavarovanec izgubita svoje pravice iz zavarovanja, če je voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.

Točka 4 d 3.člena Splošnih pogojev res določa neizpodbojno pogodbeno domnevo, da je voznik pod vplivom mamil, če se s strokovnim pregledom ugotovi, da kaže znake motenj v vedenju, ki povzročajo nezanesljivo ravnanje v prometu tudi zaradi uživanja mamil. V konkretnem primeru pa takšen strokovni pregled zaradi poškodovanosti tožnika ni bil mogoč in je bil zato opravljen toksikološki pregled (nadaljnje dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje). Zgolj jezikovna razlaga na podlagi določbe prvega odstavka 82. člena OZ cit. določbe Splošnih pogojev, na katero se sklicuje revident, tako sama po sebi res ne omogoča domneve, da je voznik vozil pod vplivom mamil tudi v primeru, če se ugotovi njihova prisotnost v krvi na podlagi toksikološke preiskave.

Vendar pa sta sodišči prve in druge stopnje na podlagi pravil pravne argumentacije pravilno uporabili tudi logično razlago, in sicer, da je ugotovitev prisotnosti mamil v krvi s toksikološkim pregledom, na katerega se je sklicevala tožena stranka, več kot pa zgolj strokovni pregled na podlagi zunanjih znakov motenj v vedenju (uporaba logične metode pravne argumentacije – argumentatum a minori ad maius). Če se torej na podlagi strokovno objektivne – neposredne preiskave krvi pri zavarovancu ugotovi prisotnost mamil v krvi neposredno po prometni nezgodi, je to nedvomno več (zanesljiveje) kot pa, če bi se prisotnost mamil ugotavljala na podlagi posredne – subjektivne zaznave zunanjih znakov (obnašanja, motorične aktivnosti oziroma sposobnosti, izgleda preiskovanca ipd.).

V izpodbijanih sodbah vsebovana širša razlaga navedene določbe zavarovalne pogodbe je torej razumna in je revizijsko sklicevanje na taksativnost v Splošnih pogojih navedenih primerov vožnje pod vplivom mamil neutemeljeno.

7. Opisana razlaga je tudi v skladu z razlagalnimi pravili iz 82. člena OZ(1), in sicer: tako s skupnim namenom pogodbenikov (v 4. točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev določena izguba zavarovalnih pravic v primeru, če gre za vožnjo zavarovanca pod vplivom mamil), kot tudi z načeli obligacijskega prava pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti in v obligacijskih razmerjih nasploh (na primer: načelo vestnosti iz 5. člena, načelo skrbnosti iz 6. člena, načelo prepovedi povzročanja škode iz 10. člena); v konkretnem primeru tožnik ni bil, vesten in skrben, ko je upravljal vozilo pod vplivom mamil, s čimer je kršil zavarovalno pogodbo in se je tudi na ta način izpostavil riziku povzročitve oziroma nastanku svoje škode.

8. V reviziji zahtevana uporaba določbe 83. člena OZ,(2) tako, da bi se obravnavane določbe Splošnih pogojev kot nejasne razlagale v korist tožnika, namreč da ta zavarovalnih pravic ni izgubil, ker ni izrecno zapisano, da se prisotnost mamil pri upravljanju vozila ugotavlja tudi na podlagi toksikološkega pregleda krvi, tudi ni utemeljena. Da se šteje neka pogodbena določba za nejasno v smislu 83. člena OZ, in da se zato posledično uporabi privilegirana razlaga v korist tiste pogodbene stranke, ki ni pripravila pogodbe, je treba najprej poskusiti z uporabo nanizanih zakonskih razlagalnih pravil in argumentacijskih metod. Nejasna pogodbena določila je torej treba na podlagi 83. člena OZ razlagati v korist tiste pogodbene stranke, ki pogodbe ni pripravila, le v primeru, če zakonsko določena primarna razlagalna pravila iz 82. člena OZ ali (in) razlage na podlagi metod pravne argumentacije ne omogočajo enopomenske interpretacije, torej če se tudi po opravljeni opisani razlagalni analizi sporna pogodbena določba lahko razlaga na različne načine oziroma se pušča odprto večpomensko razlago in zato ostaja pravno relevantna pogodbena ureditev še naprej nejasna.(3) Opisana predhodna materialnopravna analiza, ki je nejasnost navedenih določb Splošnih pogojev odpravila, pa v konkretnem primeru ne dopušča uporabe 83. člena OZ.

9. Tudi niso pravno pomembne revizijske navedbe, da Splošni pogoji za razliko od primerov, ko gre za vožnjo pod vplivom alkohola, ne določajo stopnje vsebnosti mamil v krvi. Določen je strožji standard in sicer vsakršna stopnja vsebnosti psihoaktivnih snovi za izgubo zavarovalnega jamstva, kot je tudi materialnopravno pravilno ugotovljeno v razlogih izpodbijanih sodb.

10. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava torej ni podan. Revizijsko sodišče je zato revizijo zavrnilo na podlagi 278. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): 82. člen: „Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo.“ (prvi odstavek). „Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.“ (drugi odstavek).

Op. št. (2): 83. člen: „ Če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke.“.

Op. št. (3): Tako na primer tudi v novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča RS: Sodba II Ips 240/2004 z dne 20.10.2005 in Sodba in sklep III Ips 98/2009 z dne 23.10. 2012. Primerjaj tudi v teoriji - N. Plavšak v N. Plavšak in drugi: „Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, 1. do 189. člen“, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 499. Po avtoričinem stališču je „...nejasno določilo tisto določilo, katerega pomen je med strankama sporen in katerega pomena ni mogoče (enopomensko) opredeliti niti po po primarnem obveznem razlagalnem pravilu, določenem v drugem odstavku 82. člena OZ, niti z uporabo drugih metod razlage (glej tudi razdelek 3.1. komentarja 82. člena OZ)...“.