Legislator Case Law & Legislation
Sodba in sklep III Ips 41/2012 ECLI:SI:VSRS:2014:III.IPS.41.2012 AI generated

Supreme Court partially allows appeal on counterclaim completeness, dismissing rest of appeal in contract dispute.

Case Number Sodba in sklep III Ips 41/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court partially revoked the second-instance judgment regarding the counterclaim's formal completeness and tax portion, remanding these issues for retrial. The appellant argued the lower courts misapplied substantive law and procedural rules concerning a lump-sum settlement contract for a yacht. The court distinguished between the formal completeness of the counterclaim and its substantive merit, ruling that the lower courts must first determine if all facts supporting the counterclaim were properly alleged before assessing its validity.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku 1998, člen 370; člen 378: The court must distinguish between the formal completeness of a counterclaim and its substantive validity, remanding cases where the lower court fails to verify if all facts supporting the counterclaim were properly alleged before assessing its legal merit.

Keywords

AI generated
counterclaim completeness lump-sum settlement contract breach damages procedural remand tax portion of claim

Cited Legislation

AI generated
Zakon o pravdnem postopku 1998, člen 370
Zakon o pravdnem postopku 1998, člen 378
Zakon o pravdnem postopku 1998, člen 165

Cited Case Law

AI generated
Vrhovno sodišče II Ips 670/2007
Vrhovno sodišče III Ips 80/2009
Vrhovno sodišče III Ips 81/2009
Ustavno sodišče Up-1013/05
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Reviziji se delno ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v delu, ki se nanaša na odločitev o pobotnem ugovoru glede terjatve za 580.691,00 EUR in na odločitev o dajatvenem delu tožbenega zahtevka za 580.691,00 EUR, razveljavi ter se zadeva v tem delu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

V preostalem delu se revizija zavrne.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za novo končno odločbo.

[JEDRO]

Pri vprašanju navedbe dejstev, na katerih ga tožena stranka utemeljuje, gre za vprašanje (formalne) popolnosti pobotnega ugovora. To vprašanje pa je treba razlikovati od vprašanja (vsebinske) sklepčnosti pobotnega ugovora, od vprašanja, ali so navedena vsa dejstva, ki utemeljujejo pobotni ugovor, oziroma od vprašanja utemeljenosti pobotnega ugovora, na kar daje odgovor materialno pravo.

Pri dogovoru o odškodnini v obliki stroškov, z njihovo vnaprej določeno najvišjo višino, je šlo za dogovor o višini morebitne odškodnine v primeru kršitve pogodbe, za dogovor o tako imenovani „pavšalni odškodnini“, opredeljeni s podatki (o stroških), s katerimi jo je bilo mogoče določiti.

Pogodbi zvesta stranka zaradi razdrtja pogodbe ne more biti v (občutno) boljšem položaju od tistega, v katerim bi bila, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe. To pa bi se lahko zgodilo, če sodišči nižjih stopenj poleg škode ne bi upoštevali tudi stroškov (in koristi, ki je toženi stranki morebiti nastala ob škodnem dogodku).

[OBRAZLOŽITEV]

Dosedanji potek postopka.

1. Sodišče prve stopnje je v delu, ki je pomemben za odločitev o reviziji, razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 622.500,00 (52.500,00 + 270.000,00 + 300.000,00) EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi (1. točka izreka). Hkrati je ugotovilo, da ne obstaja terjatev tožene stranke zoper tožečo stranko v višini 979.901,98 (1.598,00 + 3.410,40 + 20.134,32 + 41.792,97 + 14.623,24 + 17.859,43 + 299.593,92 + 50.000,00 + 50.000,00 + 380.391,00) EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka). Posledično je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne 11.891,70 EUR stroškov postopka z morebitnimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke (I. točka izreka) in ji naložilo, da tožeči stranki povrne 4.392,00 EUR stroškov pritožbenega odgovora z morebitnimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

3. Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker naj bi bili sodbi sodišč nižjih stopenj obremenjeni z zmotno uporabo materialnega prava ter kršitvijo določb pravdnega postopka, je predlagala njuno razveljavitev z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem ni priglasila revizijskih stroškov.

4. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila. Prerekala je navedbe tožene stranke in predlagala zavrnitev revizije (kot neutemeljene). Pri tem je zahtevala povrnitev stroškov revizijskega odgovora z morebitnimi zamudnimi obrestmi.

Ugotovljeno dejansko stanje.

5. Stranki spora sta 30. 8. 2006 sklenili pogodbo o izdelavi jadrnice S. (v nadaljevanju Pogodbo). Tožena stranka (Graditelj) je od Pogodbe odstopila zaradi neizpolnjevanja obveznosti (neplačila zapadlih obrokov kupnine) s strani tožeče stranke (Kupca). Tožena stranka je nato jadrnico prodala drugi osebi.

Zavrnitev pobotnega ugovora.

6. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožeče stranke na vračilo (treh) že plačanih obrokov kupnine, medtem ko je pobotni ugovor tožene stranke zavrnilo. Ocenilo je, da je bil premoženjski položaj tožene stranke s prodajo jadrnice drugi osebi boljši, kot bi bil v primeru, če Pogodba ne bi bila razdrta, saj je zaradi neizpolnitve in odstopa od Pogodbe pridobila korist, ki je znatno presegala škodo, ki jo je uveljavljala (iz naslova zastoja v proizvodnji, preureditve jadrnice in njene prodaje drugemu kupcu). Poleg tega je ocenilo, da pogodba o izdelavi jadrnice S. (druge, večje jadrnice) ni pričela veljati. Sodišče druge stopnje je pritrdilo zaključku sodišča prve stopnje, da ne obstaja v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke.

7. Obe sodišči sta se v zvezi z zavrnitvijo pobotnega ugovora za škodo iz naslova zastoja v proizvodnji, preureditve jadrnice in njene prodaje drugemu kupcu sklicevali na tretji odstavek 243. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa: »Če je pri kršitvi obveznosti nastala za upnika poleg škode tudi kakšna korist, jo je treba pri odmeri odškodnine primerno upoštevati.«

Presoja utemeljenosti revizije.

8. Tožena stranka je zaradi zamude tožeče stranke s plačilom četrtega obroka, ki je zapadel 14. 4. 2008, odstopila od Pogodbe. Zato je bila tožeča stranka (Kupec) v skladu z drugim odstavkom 11. člena(1) in v povezavi s prvim odstavkom 11. člena(2) Pogodbe (kar je tudi v skladu s 103. členom OZ v povezavi z drugim odstavkom 111. člena OZ) upravičena do vrnitve (treh) plačanih obrokov kupnine za jadrnico S.

9. Sicer pa je tožena stranka v pobot terjatvi tožeče stranke uveljavljala svojo nasprotno terjatev (979.901,98 EUR), ki izvira iz »povračila škode v obliki neplaniranega zastoja v proizvodnem ciklu« (135.629,95 EUR), »pogodbeno dogovorjene pravice zadržati 20% plačanega zneska [i]z naslova predelave plovila« (263.381,03 EUR) in »kupnine po pogodbi o izdelavi jadrnice S. z dne 3. 9. 2007« (580.691,00 EUR).

(Ne)utemeljenost pobotnega ugovora glede terjatev za 135.629,95 EUR in 263.381,03 EUR (skupno za 399.010,98 EUR).

10. Tožena stranka (Graditelj) je bila zaradi razveze Pogodbe upravičena do povrnitve škode (iz 103. člena OZ v povezavi s prvim odstavkom 111. člena OZ), tako škode zaradi zastoja v proizvodnji kakor škode zaradi »stroškov ponovne prodaje in preureditve jadrnice za novo stranko« (drugi odstavek 11. člena Pogodbe). Ker je pri slednji šlo za povračilo dejanskih stroškov (do višine 20% pogodbene vrednosti), pogodbeni dogovor vsebinsko ni pomenil zakonsko prepovedanega (tretji odstavek 247. člena OZ) dogovora o plačilu pogodbene kazni za primer neizpolnitve denarne obveznosti tožeče stranke (izvesti dogovorjena plačila), civilne sankcije za kršitev obveznosti tožeče stranke opraviti izpolnitveno ravnanje,(3) temveč je pomenil zakonsko dopusten (2. člen OZ in 3. člen OZ) dogovor o odškodnini (iz 103. člena OZ v povezavi s prvim odstavkom 111. člena OZ) v obliki stroškov (»ponovne prodaje in preureditve jadrnice za novo stranko«), z njihovo vnaprej določeno najvišjo višino (do »20% pogodbene vrednosti«). Šlo je za dogovor o višini morebitne odškodnine v primeru kršitve pogodbe, za dogovor o tako imenovani »pavšalni odškodnini«, opredeljeni s podatki (o stroških), s katerimi jo je bilo mogoče določiti.(4)

11. Navedeni dogovor pomeni uveljavitev pogodbene avtonomije glede omejitve dolžničine odgovornosti z vnaprej določenim procentom oziroma zneskom odškodnine, ki ga mora dolžnica plačati v primeru nastanka škode zaradi kršitve pogodbene obveznosti. Ker gre pri ugotavljanju pogodbene volje za dejansko vprašanje, tožena stranka (v nadaljevanju tudi revidentka) ne more uspeti s polemiziranjem v smeri drugačne prave (dejanske) pogodbene volje strank.

12. Revidentka ne more uspeti niti s problematiziranjem pomena in učinkov sporne pogodbene določbe. Pogodbi zvesta stranka namreč zaradi razdrtja pogodbe ne more biti v (občutno) boljšem položaju od tistega, v katerem bi bila, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe.(5) To pa bi se lahko zgodilo, če sodišči nižjih stopenj poleg škode ne bi upoštevali tudi stroškov (in koristi, ki je toženi stranki morebiti nastala ob škodnem dogodku).

13. Ker je izračun razlik v cenah po pogodbi z dne 30. 8. 2006 in po pogodbi z dne 20. 6. 2008 pokazal, da izračunana korist, dosežena s prodajo jadrnice drugi osebi, presega škodo, ki jo tožena stranka uveljavljala iz naslova zastoja v proizvodnji, preureditve jadrnice in njene prodaje drugemu kupcu, pri čemer gre za dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano, se (kljub revizijskim očitkom) pokaže, da sta sodišči nižjih stopenj na podlagi tretjega odstavka 243. člena OZ pravilno zaključili, da pobotni ugovor tožene stranke v tem delu ni utemeljen.

14. Revidentka tudi ne more uspeti z revizijskimi navedbami, s katerimi utemeljuje in dokazuje svojo plat zadeve ter izpodbija oziroma relativizira dejanske ugotovitve in dokazno oceno sodišč nižjih stopenj. Pri njenih navedbah, da naj bi novemu kupcu prodala »povsem drugo plovilo«, gre namreč za nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

(Ne)popolnost/(ne)sklepčnost oziroma (ne)utemeljenost pobotnega ugovora glede terjatve za 580.691,00 EUR.

15. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ne obstaja terjatev iz naslova kupnine po pogodbi o izdelavi jadrnice S., ker naj bi pogodba ne pričela veljati. Sodišče druge stopnje pa je ugotovilo, da »tožena stranka ni zatrjevala pravotvornih dejstev, ki bi bila lahko podlaga ugoditvi njenemu pobotnemu ugovoru, saj ni pojasnila niti kakšno škodo vtožuje, niti ni mogoče na podlagi njenih navedb preveriti višine v pobot zatrjevane terjatve«.

16. Revidentka je nasprotovala stališču sodišča druge stopnje, pri čemer se je sklicevala na (IV.) pripravljalno vlogo z dne 7. 9. 2010. Iz te vloge (po oceni revizijskega sodišča) izhaja, da je tožena stranka v pobot dejansko uveljavljala »plačilne obveznosti iz naslova kupnine za naročeno jadrnico S.«. Tako iz njene 11. točke izhaja, da naj bi tožeča stranka na podlagi pogodbe o izdelavi jadrnice S. toženi stranki dolgovala 580.691,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 50.000,00 EUR od 24. 9. 2007, od 50.000,00 EUR od 1. 1. 2009 in od 380.691,00 EUR od 26. 6. 2008.(6)

17. Torej je bil pobotni ugovor (vsaj glede nasprotne terjatve za 480.691,00 EUR, kolikor znaša seštevek obrokov kupnine v znesku 50.000,00 EUR, 50.000,00 EUR in 380.391,00 EUR), popoln, saj je obsegal dejstva, na katera ga je tožena stranka opirala. Pri vprašanju navedbe dejstev gre namreč za vprašanje (formalne) popolnosti pobotnega ugovora. To vprašanje pa je treba razlikovati od vprašanja (vsebinske) sklepčnosti pobotnega ugovora, od vprašanja, ali so navedena vsa dejstva, ki utemeljujejo pobotni ugovor, oziroma od vprašanja utemeljenosti pobotnega ugovora, na kar daje odgovor materialno pravo.(7)

Odločitev o reviziji.

18. Zaradi obrazložene relativne bistvene kršitve (v zvezi s formalnim preizkusom pobotnega ugovora) v postopku pred sodiščem druge stopnje je Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 379. člena ZPP reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje v delu, ki se nanaša na odločitev o pobotnem ugovoru glede terjatve za 580.691,00 EUR in na odločitev o dajatvenem delu tožbenega zahtevka za 580.691,00 EUR, razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (I. točka izreka).

19. Vrhovno sodišče ni razveljavilo samo odločitve glede pobotnega ugovora tožene stranke, temveč tudi glede odločitve o dajatvenem delu tožbenega zahtevka tožeče stranke. Tožena stranka je namreč svojo nasprotno terjatev uveljavljala s procesnim ugovorom zaradi pobotanja v pravdi; zato, da bi se v tem postopku uporabila za pobotanje in da bi zaradi posledične ugasnitve terjatve tožnice dosegla zavrnitev tožbenega zahtevka, kar narekuje tričlenski sodbeni izrek (tretji odstavek 324. člena ZPP).(8) Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot namreč ni tožba niti nasprotna tožba (ali vmesna ugotovitvena tožba), temveč svojevrstno (obrambno) uveljavljanje nasprotn(ikov)e terjatve.

20. V ponovljenem postopku bo sodišče druge stopnje moralo odgovoriti na pritožbene očitke tožene stranke glede utemeljenosti pobotnega ugovora glede terjatve za 580.691,00 EUR (oziroma vsaj za 480.691,00 EUR), na pritožbene navedbe o sklenitvi in veljavnosti pogodbe za jadrnico S.

21. V preostalem delu (v delu, ki se nanaša na odločitev o ugodilnem delu tožbenega zahtevka za 580.691,00 EUR ter na odločitev o pobotnem ugovoru glede terjatev za 135.629,95 EUR in 263.381,03 EUR) pa je Vrhovno sodišče revizijo v skladu s 378. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (II. točka izreka).

Odločitev o stroških revizijskega postopka.

22. Ker je delno razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje, je Vrhovno sodišče v skladu s četrtim odstavkom in v povezavi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za novo končno odločbo (III. točka izreka).

---.---

Op. št. (1): »V zgoraj omenjenem primeru bo lastništvo jadrnice, ki bo v kakršni koli gradbeni fazi, preneseno nazaj na Graditelja. [G]raditelj bo Kupcu vrnil že plačane zneske, od česar bodo odšteti stroški ponovne prodaje in preureditve jadrnice za novo stranko. Ti stroški ne bodo presegali 20% pogodbene vrednosti.«

Op. št. (2): Graditelj ima pravico to Pogodbo prekiniti v primeru, da Kupec več kot 30 dni zamuja s plačili, dobavo predmetov ali odločitvami, potrebnimi za gradnjo jadrnice. Graditelj si pridržuje pravico Pogodbo prekiniti, če prvega plačila ne prejme v roku 20 dni po podpisu [P]ogodbe.«

Op. št. (3): Glej 9. točko obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 670/2007 z dne 30. 9. 2010.

Op. št. (4): Glej 22. točko obrazložitve vmesne sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča III Ips 80/2009 in III Ips 81/2009 z dne 20. 3. 2012.

Op. št. (5): Glej 26. točko obrazložitve vmesne sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča III Ips 80/2009 in III Ips 81/2009 z dne 20. 3. 2012.

Op. št. (6): Glej tudi drugi odstavek obrazložitve na 5. strani sodbe sodišča prve stopnje (gre za povzetek navedb tožene stranke s 1. naroka za glavno obravnavo).

Op. št. (7): Popolnost pobotnega ugovora je šele predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je sploh mogoče preizkusiti, ali je pobotni ugovor sklepčen (ali iz navedb v pobotnem ugovoru po materialnem pravu izhaja pravna posledica, ki jo je toženec uveljavljal s pobotnim ugovorom). Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up-1013/05 z dne 6. 7. 2006.

Op. št. (8): Sodišče najprej ugotovi obstoj tožnikove terjatve in njeno višino, obstoj toženčeve v pobot ugovarjane terjatve in njeno višino in izreče pobot ter glede na pobot bodisi zahtevek v celoti zavrne (kadar je toženčeva terjatev proti tožniku ugotovljena v enaki višini, kot je višina tožnikove terjatve proti tožencu) bodisi mu delno ugodi (kadar je tožnikova terjatev višja od v pobot ugovarjane toženčeve terjatve). Glej dr. Lojze Ude v »Pravdni postopek – zakon s komentarjem, 3. knjiga (305.a-503. člen)«, GV Založba in Uradni list RS, 2009, stran 192, 3.