Appeal dismissed; seizure under ZKP s. 148(2) is not a formal act requiring a protocol, victim status applies without warnings.

Pritožba zagovornikov obtoženega S. Z. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Pregled prevoznega sredstva, opravljen po drugem odstavku 148. člena ZKP, ni formalno procesno dejanje, zato o njem ni potrebno narediti zapisnika, policisti o njem naredijo le uradni zaznamek.

Oseba, ki ji je bila droga zasežena, se v tem kazenskem postopku lahko tretira kot „oškodovanec“. Osebe, ki od storilca kupi prepovedano drogo in jo kasneje policistom izroči, ni treba opozarjati v smislu četrtega odstavka 148. člena ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog zagovornikov obtoženega S. Z. za izločitev dokazov.

2. Zoper sklep so vložili pritožbo obtoženčevi zagovorniki brez uvodoma navedenih pritožbenih razlogov, smiselno pa zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagali so spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njihovemu predlogu za izločitev dokazov ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni ugotovilo. Sicer pa pritožbene navedbe, ki se nanašajo na izpovedbe prič Š., Č. in policistov, smiselno predstavljajo pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar bo obrazloženo v nadaljevanju.

5. Sodišče prve stopnje je glede dogodka dne 21. 5. 2008 na podlagi do sedaj zbranih podatkov in dokazov, ki pa se v tej fazi postopka ne ocenjujejo, pravilno zaključilo, da sta policista D. M. in J. V. postopala po drugem odstavku 148. člena ZKP, pri tem pa skladno z določbami člena 220 ZKP Š. zasegla zavitek iz ALU folije, za katerega se je kasneje ugotovilo, da so v njem delci prepovedane droge konoplje. Pregled prevoznega sredstva, opravljen po drugem odstavku 148. člena ZKP, ni formalno procesno dejanje, zato o njem ni potrebno narediti zapisnika. Policista sta zabeležila uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, o zasegu predmeta pa je Š. bilo izdano potrdilo, katerega je podpisal, nanj pa ni imel nobenih pripomb. K. Š. zaslišan kot priča v prostem delu izpovedbe ni omenjal nobenih nepravilnosti policistov. Šele na vprašanja obtoženčevega zagovornika je začel pripovedovati, da so policisti (čeprav je šlo le za dva policista) pregledali vozilo, eden od njih pa še njegovo torbico z zadrgo, kjer je našel konopljo. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da izpovedbi policistov M. in V. izpovedbe Š. nista potrdila. J. V., ki je opravil tudi zaseg zavojčka iz ALU folije je med drugim navedel, da sam od sebe torbice ne bi šel odpirat. Nasprotno kot Š. pa je povedal, da iz potrdila o zasegu predmetov vsekakor ne izhaja, da so bili delci marihuane raztreseni v torbici, temveč, da so bili v ALU foliji. Res je, da se policista podrobnosti okoli zasega nista več spominjala, kar pa ne pomeni, da naj bi njuno ravnanje bilo nezakonito. Okoliščine, v katerih je prišlo do zasega prepovedane droge, so dejansko vprašanje, ki ga bo sodišče prve stopnje lahko razčistilo na glavni obravnavi, potem ko bo zaslišalo Š. in oba policista, zatem pa bo posamezne izpovedbe ob zaključku dokazovanja tudi ocenjevalo. Seveda pa pri tem ne bo možno spregledati dokazov, ki izhajajo iz prikritih preiskovalnih ukrepov, predvsem vsebine pogovorov med obtožencem in Š.

6. Tudi glede dogodka z dne 28. 5. 2008 je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zaseg prepovedane droge G. Č. ni bil posledica nezakonitega ravnanja policije. G. Č. je, kot izhaja iz njegove izpovedbe, policistoma sam izročil vrečko s prepovedano drogo, potrdilo o odvzemu predmetov pa je podpisal brez pripomb. Po presoji sodišča druge stopnje policista, s tem ko sta Č. rekla, da naj izroči, če kaj ima, ker bo drugače tri ure na policiji, nad njim nista izvajala sile ali grožnje oziroma od njega izsiljevala izjavo. Sodišče prve stopnje se pri enakem zaključku utemeljeno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up 1678/08 z dne 14. 10. 2010. Povsem razumljivo je, da sta policista Č. omenila, da bo nekaj časa na policiji, saj pridobitev odredbe za osebno preiskavo terja določen čas. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno odgovorilo, da s tem, ko je Č. policistoma izročil vrečko s prepovedano drogo, ni šlo za kršitev privilegija zoper samoobtožbo. Tako Š. kot Č. se v predmetnem kazenskem postopku lahko tretirata kot „oškodovanca“. Res pa je, da se v postopku o prekršku zoper njiju ne sme uporabiti morebitnih njunih izjav, danih brez ustreznih opozoril. Tudi to je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo v izpodbijanem sklepu.

7. Glede na zgoraj navedeno so bili razlogi, s katerimi so pritožniki izpodbijali sklep sodišča prve stopnje, neutemeljeni, zato je sodišče druge stopnje njihovo pritožbo zavrnilo.