Appeal allowed; enforcement on property requires prior resolution of ownership via registration or lawsuit.

Pritožbi se ugodi in sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

ZIZ zahteva, da je vprašanje lastninske pravice, ki je v postopku dovolitve izvršbe na nepremičnino predhodno vprašanje, rešeno na kvalificiran način, to je, da je dolžnikova lastninska pravica že izkazana z opravljenim vpisom v zemljiški knjigi oziroma da je že začet postopek za vpis, z za vpis primerno listino ali pa tako, da upnik s tožbo doseže vpis lastninske pravice na dolžnika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za nadalje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom: z zaznambo sklepa o izvršbi na posameznem delu stavbe št. 4 v stavbi št. 0 k.o. X v lastni dolžnika do 1/1, z ugotovitvijo vrednosti in po pravnomočnosti sklepa s prodajo tega deleža in poplačilom upnika do višine celotne izvršljive terjatve upnika.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik in pritožbo utemeljuje z listinskimi dokazi, pridobljenimi s strani S. d.o.o., iz katerih izhaja, da je nepremičnino družba S. d.o.o. prodala dolžnikovi materi A. A. Navaja, da sta na podlagi sklepa o dedovanju I D 676/2001 nepremičnino podedovala sinova A. A. in sicer sinova Al. A. (dolžnik) in B. A., vsak do ene polovice. Hkrati je bil sklenjen dedni dogovor, da dolžnik v celoti podeduje zapuščino, tako da B. A. izplača njegov delež. Prilaga sklep o dedovanju in potrdilo o izpolnjenih obveznostih z dne 31. 12. 2003. Tudi iz aktualnih podatkov Registra nepremičnin je razvidno, da je dolžnik uporabnik in verjetni lastnik omenjene nepremičnine. Dolžnik očitno ni poskrbel za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, zaradi česar upniku nastaja škoda. Odločitev sodišča je napačna, saj izpodbijani sklep ne vsebuje navedbe, katero materialnopravno podlago je sodišče uporabilo za odločitev. Upnik je namreč v skladu z 211. členom ZIZ podal vse identifikacijske podatke o nepremičnini, na podlagi katerih bi moralo sodišče postopek nadaljevati z novim izvršilnim sredstvom. Predlaga, da se sklep razveljavi in o zadevi ponovno odloči.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Po določbi tretjega odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti.

6. Upnik je v vlogi z dne 6. 5. 2013 predlagal, da sodišče dovoli izvršbo na nepremičnino (stavba št. 0 št. dela stavbe 4, k.o. X), ki v zemljiški knjigi še ni vknjižena kot lastnina dolžnika. Kot lastnik je še vedno vknjižen predhodni lastnik S. d.o.o., ki pa je med zemljiškoknjižnim postopkom z dolžnikom sklenil prodajno pogodbo, na podlagi katere je dolžnik pridobil lastninsko pravico. Predlogu je priložil zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da je kot lastnik navedene nepremičnine vpisan S. d.o.o.

7. Sodišče prve stopnje je predlog za nadaljevanje izvršbe s prodajo omenjene nepremičnine zavrnilo, ker je po vpogledu v zemljiško knjigo ugotovilo, da je nepremičnina v lasti druge osebe, in sicer družbe S. d.o.o. Zaključilo je, da zato, ker dolžnik ni vpisan kot lastnik nepremičnine, na predlagano nepremičnino izvršbe ni mogoče opraviti.

8. Po določbi 32. člena ZIZ je predmet izvršbe lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma ni izvršba na njej z zakonom omejena. Sodišče mora torej v primeru v zemljiško knjigo vpisane nepremičnine po uradni dolžnosti preveriti lastništvo nepremičnine, in sicer na podlagi upnikove označbe v izvršilnem predlogu (prvi odstavek 168. člena ZIZ). Če pa je lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, mora upnik predlogu priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice (tretji odstavek 168. člena ZIZ). Če take listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika (peti odstavek 168. člena ZIZ) in se izvršilni postopek nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu (šesti odstavek 168. člena ZIZ). ZIZ tako zahteva, da je vprašanje lastninske pravice, ki je v postopku dovolitve izvršbe na nepremičnino predhodno vprašanje, rešeno na kvalificiran način, to je, da je dolžnikova lastninska pravica že izkazana z opravljenim vpisom v zemljiški knjigi oziroma da je že začet postopek za vpis, z za vpis primerno listino ali pa tako, da upnik s tožbo doseže vpis lastninske pravice na dolžnika. To omogoča 168. člen ZIZ s prekinitvijo postopka.

9. Glede na to, da je upnik v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom navedel, da je dolžnik, kljub temu, da še ni vpisan v zemljiški knjigi, lastnik nepremičnine, katere prodajo predlaga v izvršilnem postopku, višje sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje vprašanja lastninske pravice dolžnika na nepremičnini ni v celoti rešilo. Višje sodišče je zato utemeljeni pritožbi upnika ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).