Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 1152/2013 ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CPG.1152.2013 AI generated

Appeal dismissed; legal costs claim arises only after court decision, not during individual acts.

Case Number VSL sklep I Cpg 1152/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court dismissed the appeal against the first-instance judgment regarding legal costs. The appellant argued for a partial reduction of costs based on a forced settlement agreement, while the respondent did not answer the appeal. The court ruled that a claim for legal costs only arises with the final court decision determining liability, meaning the appellant must bear costs for prior acts and the respondent must pay the full amount.

Legislator headnote

AI generated

160. člen ZFPPIPP; 152. člen ZPP; A claim for legal costs arises only with the court decision determining liability, not with individual acts, requiring the losing party to pay the full amount.

Keywords

AI generated
legal costs forced settlement appeal dismissal costs of proceedings liability determination

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani V. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama krije pritožbene stroške.

[JEDRO]

Terjatev tožeče stranke do tožene stranke iz naslova pravdnih stroškov je nastala šele z izpodbijano sodno odločbo, zato se zanjo ne uporabljajo določbe prvega odstavka 160. člena ZFPPIPP, ampak mora tožeča stranka toženi povrniti celotne pravdne stroške.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodno odločbo (I.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 128135/2008 z dne 24.12.2008 razveljavilo v I. in III. točki izreka, (II.) ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene v višini 54.728,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot je to razvidno iz izpodbijane sodbe, (III.) toženi stranki naložilo plačilo terjatev, navedenih v II. točki izreka sodbe pod pogoji sklenjene prisilne poravnave, potrjene s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, St 756/2002 z dne 22.11.2012 v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v 1. točki izreka navedenega sklepa, (IV.) višji tožbeni zahtevek zavrnilo ter (V.) toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. Zoper V. točko navedene odločbe se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da višje sodišče odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da plačilo stroškov zavrne nad višino 54% od tako dosojenih stroškov in do dne 11.12.2016, to je do poteka 4. let po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi. Podrejeno predlaga, da višje sodišče V. točko izreka spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo stroškov tožeče stranke v višini 4.516,36 EUR v roku do 11.12.2016, v presežnem delu pa plačilo stroškov zavrne. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Terjatev za plačilo pravdnih stroškov nastane z odločbo sodišča, s katero sodišče odloči, kdo je dolžan povrniti stroške postopka, katere stroške je dolžan povrniti in določi tudi njihovo višino. Terjatev za plačilo pravdnih stroškov torej ne nastane v času, ko so bila opravljana posamezna pravdna dejanja, za katera so stroški odmerjeni, temveč šele z odločbo sodišča, s katero so pravdni stroški ugotovljeni. Navedeno pomeni, da je terjatev tožeče stranke do tožene iz naslova pravdnih stroškov nastala šele z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje.

6. Vsaka pravdna stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji (152. člen ZPP), obveznost povrnitve stroškov nasprotni stranki pa je odvisna od izida pravde. Navedeno pomeni, da je terjatev tožeče stranke do tožene stranke iz naslova pravdnih stroškov nastala šele z izpodbijano sodno odločbo, zato se zanjo ne uporabljajo določbe prvega odstavka 160. člena ZFPPIPP. Ker je sodišče prve stopnje pri odločitvi o zahtevku tožeče stranke iz naslova pravdnih stroškov upoštevalo načelo uspeha (154. člen ZPP), je tožena stranka prisojene stroške dolžna povrniti tožeči stranki. Pri tem sodišče prve stopnje pravilno ni postopalo po 212. členu ZFPPIPP, ki določa, da potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnikov, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave, če ni v drugem ali tretjem odstavku navedenega člena ali v 213. členu ZFPPIPP drugače določeno, in ji v plačilo naložilo znesek stroškov, pri izračunu katerega bi upoštevalo pogoje potrjene prisilne poravnave (217. člen ZFPPIPP), pač pa je odločilo, da je tožena stranka priznani znesek pravdnih stroškov dolžna povrniti tožeči stranki v polnem znesku.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške.