Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep Cst 48/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:CST.48.2014 AI generated

Appeal dismissed; administrator acts as debtor's agent when both parties contest a claim.

Case Number VSL sklep Cst 48/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the appeal against a ruling granting the administrator consent to pay court fees. The appellant argued the administrator lacked authority to pay fees related to a contested claim, but the court found the administrator acted as the debtor's agent since both the administrator and the debtor contested the claim. Consequently, the court held the administrator's actions were valid and the appeal was rejected.

Legislator headnote

AI generated

ZFPPIPP 355. člen; ZFPPIPP 357. člen: When both the administrator and the debtor contest a claim, the administrator acts as the debtor's agent and may consent to legal actions taken by the debtor, including the payment of court fees.

Keywords

AI generated
bankruptcy administrator debtor's agent court fees payment contested claim insolvency proceedings administrative consent legal representation

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Pritožnikovo zavarovano terjatev sta prerekala tako upravitelj kot stečajni dolžnik, zato je treba upoštevati, da upravitelj nastopa kot dolžnikov zastopnik, da soglaša z dolžnikovimi pravnimi dejanji za uveljavitev ugotovitve neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice, ki jih je opravil stečajni dolžnik oziroma da njegova pravna dejanja odobrava.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom dalo upravitelju soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upravitelja z dne 10. 12. 2013, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Upnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo in predlagal razveljavitev sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sklep izdalo na podlagi 357. člena ZFPPIPP, ki pravi, da sme upravitelj opraviti plačilo ali izpolniti drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka, samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev (prim. prvi odstavek cit. člena). Ocenilo je, da imajo plačila, navedena v upraviteljevem predlogu, značilnost stroškov stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP, in sicer gre za plačilo sodne takse, odmerjene s plačilnim nalogom sodišča v sporu zoper upnika – pritožnika, ki se vodi zaradi ugotovitve neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice, pri čemer je vrednost spornega predmeta 232.161,63 EUR (prim. 6. točko drugega odstavka cit. člena). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožniku ni mogoče nuditi pravnega varstva, v kolikor je namen njegove pritožbe onemogočiti pravdanje dolžniku kot nasprotni stranki pritožnika v omenjenem sporu s tem, da se mu odvzame možnost plačila sodne takse kot procesne predpostavke za vloženo tožbo.

5. Pritožnik navaja, da iz končnega seznama preizkušenih terjatev ni razvidno, kdo je prerekal ločitveno pravico upnika pod zap. št. 75, upravitelj ali stečajni dolžnik, niti ni razvidno, da bi bil upravitelj v zvezi s terjatvami upnika napoten na pravdo. Če pa upravitelj na pravdo ni bil napoten, naj ne bi imel podlage za plačilo sodne takse zaradi napotitve na pravdo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, katerega sestavni del je tudi končni seznam preizkušenih terjatev z dne 17. 10. 2013, postal pravnomočen dne 30. 1. 2014. Terjatev pritožnika, ki je predmet pravde, v zvezi s katero je potrebno plačati sodno takso, sta prerekala tako upravitelj kot stečajni dolžnik, na pravdo pa je bil napoten stečajni dolžnik. V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga zastopa pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (smiselno 1. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP). Glede na podatke iz končnega seznama, da sta pritožnikovo zavarovano terjatev prerekala tako upravitelj kot stečajni dolžnik, je zato treba upoštevati, da upravitelj nastopa kot dolžnikov zastopnik, da soglaša z dolžnikovimi pravnimi dejanji za uveljavitev ugotovitve neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice, ki jih je opravil stečajni dolžnik oziroma da njegova pravna dejanja odobrava. Zato niso utemeljena pritožbena izvajanja, da je upraviteljev predlog, da se mu da soglasje za plačilo odmerjene sodne takse, brez pravne podlage. Pritožnik zato ni uspel z izvajanji, da se stečajna masa izčrpava s plačevanjem stroškov, ki niso utemeljeni s potrebami stečajnega postopka.

6. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene, kot tudi tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).