Shareholder cannot file bankruptcy petition without appointing a director; court rejects appeal.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal and upheld the first-instance decision rejecting a bankruptcy petition filed by a majority shareholder. Although the company lacked a director due to a final court removal, the shareholder argued the court should allow self-authorization to cure the defect. The court ruled that shareholders must appoint a director to represent the company, and a majority shareholder lacks the legal standing to file the petition without such representation.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 78. člena ZPP; 1. odstavek 515. člen ZGD-1; 505. člen ZGD-1: A legal representative is required to act for a legal person; a shareholder cannot unilaterally authorize a bankruptcy petition if the company lacks a statutory director.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Družbo z omejeno odgovornostjo zastopa poslovodja – direktor. Glede na to, da družba nima direktorja, bi morali družbeniki poskrbeti za postavitev novega direktorja. Kot večinski družbenik pa nima pravice zastopati družbe v insolvenčnem postopku, saj ni njen zakoniti zastopnik, in se tudi ne more pooblastiti za vložitev predloga.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek stečajnega dolžnika, ki ga je vložil družbenik dolžnika v dolžnikovem imenu.
2. Zoper navedeni sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil. Navaja, da predloga ni vložil kot družbenik, temveč ga je vložil dolžnik. Družba nima nobenega zastopnika, ker je dotedanjega direktorja brez ustreznega sklepa skupščine sodišče s sklepom Srg 2012/23325 izbrisalo kot direktorja; pritožnik namreč takega sklepa ni sprejel. Tak sklep je nezakonit, tudi zato, ker družba ne sme biti brez zakonitega zastopnika, tako stanje pa je z nezakonitim sklepom povzročilo sodišče. Zato sedaj ne sme preprečevati večinskemu družbeniku, da sam sebe pooblasti za posamično dejanje – vložitev predloga za uvedbo stečaja. Po uvedbi stečaja bo nezakonitost, ki jo je povzročilo sodišče, sanirana s tem, da bo zastopnik družbe postal stečajni upravitelj.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnik tako smiselno priznava dejstvo, da ni osebno odgovoren družbenik, trdi pa, da ima kot večinski družbenik pravico vložiti predlog v imenu dolžnika.
5. Pravno osebo pred sodiščem zastopa zakoniti zastopnik (1. odstavek 78. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo tudi za postopke zaradi insolventnosti na podlagi 1. odstavka 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Zakoniti zastopnik je določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona (2. odstavek 78. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
6. Dolžnik nima direktorja, kar izhaja iz sodnega registra, prejšnji zastopnik je bil izbrisan s sklepom Srg 2012/23325 z dne 20.6.2012, torej leto in pol pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. Registrski sklep je pravnomočen, zoper njega ni bila vložena pritožba, zato morebitnih pomanjkljivosti v sedanjem postopku ne more uveljavljati nihče in morebitnih nezakonitosti na tak način ni mogoče več sanirati. Družbo z omejeno odgovornostjo zastopa poslovodja – direktor (1. odstavek 515. člena Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1). Glede na to, da družba nima direktorja, bi morali družbeniki poskrbeti za postavitev novega direktorja (505. člen ZGD-1) – predlagatelj kot večinski družbenik pa bi brez dvoma lahko poskrbel tako za sklic skupščine kot za sprejetje ustreznega sklepa, za kar je imel tudi leto in pol časa, pa tega ni storil. Te odgovornosti nikakor ne more prevaliti na sodišče, kot to sedaj zahteva v pritožbi. Kot večinski družbenik pa nima pravice zastopati družbe v insolvenčnem postopku, saj ni njen zakoniti zastopnik, in se tudi ne more pooblastiti za vložitev predloga. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da predlog za začetek stečajnega postopka zavrže (5. odstavek 81. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
7. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).