Appeal granted; trial period reduced from five to four years for debt relief based on debtor's circumstances.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremeni tako, da se določi preizkusno obdobje 4 (štirih) let od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti tako, da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 23. 10. 2017.

[JEDRO]

Po določbi četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP sodišče v okviru trditev in dokazov določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. Ob tako ugotovljenih okoliščinah je po stališču višjega sodišča primerno preizkusno obdobje štirih let.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo postopek odpusta obveznosti in (2.) določilo preizkusno obdobje petih let od izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 23. 10. 2018.

2. Dolžnik se je pritožil zoper trajanje preizkusnega obdobja in navaja, da sodišče ni zadosti upoštevalo razlogov za nastanek obveznosti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo preizkusno obdobje petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Pri odločitvi je izhajalo iz predloga za odpust obveznosti in upoštevalo dolžnikovo starost (46 let), družinske razmere (samski, nima preživninskih obveznosti), zdravstveno stanje (ne navaja posebnosti), premoženjsko stanje (dolžnik je zaposlen, prejema plačo v višini 970,00 EUR, ki bo poleg solastnega dela ½ nepremičnine edini vir za poplačilo terjatve) in razloge za insolventnost (obveznost do upnika izhaja iz kreditne pogodbe, ki jo je dolžnik sklenil za gradnjo hiše in na dan 22. 5. 2013 znaša 191.206,00 EUR). Višje sodišče ne sprejema pritožbenih navedb, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh razlogov za nastanek insolventnosti. Drži, da ima dolžnik le enega upnika (glede na sedanje stanje preizkusa terjatev) in da gre za terjatev iz naslova posojila za izgradnjo hiše, vendar pa zgolj okoliščine prevzemanja te obveznosti ne morejo biti razlog za milejšo določitev preizkusnega obdobja. Tudi ni bistveno, da je terjatev upnika zavarovana tudi z zastavno pravico na nepremičnini S. R. (garsonjera ID št. 00 v 7. nadstropju), kot tudi na višino preizkusnega obdobja ne more vplivati dejstvo, da je do neplačevanja prišlo šele, ko dolžnik ni mogel poplačati tudi tistega dela obveznosti, katerega plačnik je S. R., ki je druga, solidarna dolžnica. Dolžnik je, kot to izhaja iz navedb v predlogu za odpust obveznosti, solidarni porok, kar pomeni, da odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost (prim. drugi odstavek 1019. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Pritožbene navedbe v zvezi z nepremičninami na Kosovu so nedovoljena pritožbena novota, za katero dolžnik ni pojasnil, zakaj je ni pravočasno uveljavljal, zato je višje sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

5. Sodišče prve stopnje je upoštevalo vse po dolžniku zatrjevane okoliščine za določitev preizkusnega obdobja. Višje sodišče pa pritrjuje dolžniku, da je glede na tako ugotovljene okoliščine pri določitvi preizkusnega obdobja petih let zmotno uporabilo materialno pravo. Po določbi četrtega odstavka 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP sodišče v okviru trditev in dokazov določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. Ob tako ugotovljenih okoliščinah je po stališču višjega sodišča primerno preizkusno obdobje štirih let, zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.