Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 269/2014 ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CPG.269.2014 AI generated

Appeal dismissed; plaintiff failed to prove tax payment would harm business due to blocked account.

Case Number VSL sklep I Cpg 269/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's refusal to grant a fee payment extension. The appellant argued that a blocked bank account caused by the respondent prevented business operations, yet the court found no evidence of financial insolvency. Financial statements showed positive net profit and asset investments, which were insufficient to prove that paying the tax fee would endanger the appellant's specific business activities.

Legislator headnote

AI generated

3. člen 11. ZST-1; 365. člen ZPP: A party must concretely demonstrate how a tax payment threatens their specific business activities; mere assertions of a blocked account or general financial distress without detailed operational data or proof of insolvency are insufficient to justify fee relief.

Keywords

AI generated
court fee payment business activity harm bank account blockage financial insolvency proof tax fee extension

Cited Legislation

AI generated
3. člen 11. ZST-1
365. člen ZPP

Cited Case Law

AI generated
I Cpg 674/2012
Tako je že razsodilo Višje sodišče v Ljubljani v primerljivi zadevi I Cpg 674/2012.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ni dovolj trditi, da ima tožeča stranka blokiran račun zaradi ravnanja oziroma izvršb tožene stranke. Tudi iz predloženih listin, zlasti podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12. 2012, ni mogoče ugotoviti, da v letu 2013 ali prej tožeča stranka nima razpoložljivih sredstev. V letih 2011 in 2012 je imela prenesen čisti dobiček, kratkoročne finančne naložbe in terjatve, kakor tudi je knjižila osnovna sredstva. Vse to ni dovolj, da bi pritožbeno sodišče lahko sklepalo, da je tožeča stranka dokazala, da plačilo sodne takse v izkazanem obsegu ogroža dejavnost tožeče stranke.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Navajala je, da že leto dni ne posluje, kar je posledica ravnanja tožene stranke, ki jo je onemogočila. Tožeča stranka ima v prostorih tožene stranke svoje premoženje, do katerega ne more priti, sedaj pa to uporablja tretja oseba. Tožeča stranka se ukvarja s tem, ko priti do poplačila svojih terjatev in obveznosti upnikom. Dokazala je, da ima dalj časa blokiran transakcijski račun, ki je že zaprt in nima dostopa do finančnih sredstev. Račun je blokiran zaradi izvršbe tožene stranke. Njena terjatev je izkazana z visoko stopnjo verjetnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke med drugim zato, ker ni dokazala, da ne zmore plačila sodne takse v višini 3.511,00 EUR brez škode za svojo dejavnost. Tožeča stranka ne poda konkretnih navedb o tem, s kakšno dejavnostjo se ukvarja, kaj šele, da bi plačilo sodne takse ogrožalo izvajanje te dejavnosti. Zato njene navedbe niso dovolj konkretizirane. Tako je že razsodilo Višje sodišče v Ljubljani v primerljivi zadevi I Cpg 674/2012.

5. Pritožbeno sodišče lahko samo ugotovi, da tudi v pritožbi tožeča stranka ne pojasni svoje dejavnosti, ampak le ozadje spora in obrazlaga utemeljenost svoje terjatve. Ne pove, s čem se ukvarja in zakaj bi plačilo 3.511,00 EUR ogrozilo njeno dejavnost. Ni dovolj trditi, da ima tožeča stranka blokiran račun zaradi ravnanja oziroma izvršb tožene stranke. Tudi iz predloženih listin, zlasti podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12. 2012, ni mogoče ugotoviti, da v letu 2013 ali prej tožeča stranka nima razpoložljivih sredstev. V letih 2011 in 2012 je imela prenesen čisti dobiček, kratkoročne finančne naložbe in terjatve, kakor tudi je knjižila osnovna sredstva. Vse to ni dovolj, da bi pritožbeno sodišče lahko sklepalo, da je tožeča stranka dokazala, da plačilo sodne takse v izkazanem obsegu ogroženo dejavnost tožeče stranke (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Brez podatkov o dejavnosti tožeče stranke pa predloženi dokazi ne zadoščajo, saj tudi v pritožbi ni trditvene podlage v zvezi z dejavnostjo.

6. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 365. člena ZPP.