Appeal dismissed; plaintiff failed to prove tax payment would harm business due to blocked account.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's refusal to grant a fee payment extension. The appellant argued that a blocked bank account caused by the respondent prevented business operations, yet the court found no evidence of financial insolvency. Financial statements showed positive net profit and asset investments, which were insufficient to prove that paying the tax fee would endanger the appellant's specific business activities.
Legislator headnote
AI generated3. člen 11. ZST-1; 365. člen ZPP: A party must concretely demonstrate how a tax payment threatens their specific business activities; mere assertions of a blocked account or general financial distress without detailed operational data or proof of insolvency are insufficient to justify fee relief.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ni dovolj trditi, da ima tožeča stranka blokiran račun zaradi ravnanja oziroma izvršb tožene stranke. Tudi iz predloženih listin, zlasti podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12. 2012, ni mogoče ugotoviti, da v letu 2013 ali prej tožeča stranka nima razpoložljivih sredstev. V letih 2011 in 2012 je imela prenesen čisti dobiček, kratkoročne finančne naložbe in terjatve, kakor tudi je knjižila osnovna sredstva. Vse to ni dovolj, da bi pritožbeno sodišče lahko sklepalo, da je tožeča stranka dokazala, da plačilo sodne takse v izkazanem obsegu ogroža dejavnost tožeče stranke.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Navajala je, da že leto dni ne posluje, kar je posledica ravnanja tožene stranke, ki jo je onemogočila. Tožeča stranka ima v prostorih tožene stranke svoje premoženje, do katerega ne more priti, sedaj pa to uporablja tretja oseba. Tožeča stranka se ukvarja s tem, ko priti do poplačila svojih terjatev in obveznosti upnikom. Dokazala je, da ima dalj časa blokiran transakcijski račun, ki je že zaprt in nima dostopa do finančnih sredstev. Račun je blokiran zaradi izvršbe tožene stranke. Njena terjatev je izkazana z visoko stopnjo verjetnosti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke med drugim zato, ker ni dokazala, da ne zmore plačila sodne takse v višini 3.511,00 EUR brez škode za svojo dejavnost. Tožeča stranka ne poda konkretnih navedb o tem, s kakšno dejavnostjo se ukvarja, kaj šele, da bi plačilo sodne takse ogrožalo izvajanje te dejavnosti. Zato njene navedbe niso dovolj konkretizirane. Tako je že razsodilo Višje sodišče v Ljubljani v primerljivi zadevi I Cpg 674/2012.
5. Pritožbeno sodišče lahko samo ugotovi, da tudi v pritožbi tožeča stranka ne pojasni svoje dejavnosti, ampak le ozadje spora in obrazlaga utemeljenost svoje terjatve. Ne pove, s čem se ukvarja in zakaj bi plačilo 3.511,00 EUR ogrozilo njeno dejavnost. Ni dovolj trditi, da ima tožeča stranka blokiran račun zaradi ravnanja oziroma izvršb tožene stranke. Tudi iz predloženih listin, zlasti podatkov iz bilance stanja na dan 31. 12. 2012, ni mogoče ugotoviti, da v letu 2013 ali prej tožeča stranka nima razpoložljivih sredstev. V letih 2011 in 2012 je imela prenesen čisti dobiček, kratkoročne finančne naložbe in terjatve, kakor tudi je knjižila osnovna sredstva. Vse to ni dovolj, da bi pritožbeno sodišče lahko sklepalo, da je tožeča stranka dokazala, da plačilo sodne takse v izkazanem obsegu ogroženo dejavnost tožeče stranke (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Brez podatkov o dejavnosti tožeče stranke pa predloženi dokazi ne zadoščajo, saj tudi v pritožbi ni trditvene podlage v zvezi z dejavnostjo.
6. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 365. člena ZPP.