Slovenian Supreme Court dismisses appeal on costs when plaintiff loses legal interest mid-proceeding.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the plaintiff's appeal regarding court costs, upholding the first-instance decision that the plaintiff bears all expenses. The plaintiff had initially filed a lawsuit to annul a land debt, but the court rejected it because the debt had already been erased in a prior land registry proceeding, leaving the plaintiff with no legal interest. The court ruled that since the plaintiff lost their legal interest during the proceedings, they are considered to have completely failed in court and must pay the defendant's costs, while their arguments about a missed default judgment were inadmissible in this specific cost appeal.
Legislator headnote
AI generated318. člen ZPP; 365. člen ZPP: When a plaintiff loses legal interest during proceedings, they are deemed to have completely failed and must pay the defendant's costs, and arguments regarding missed default judgments are inadmissible in a separate cost appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Pritožbenih navedb v zvezi z zamudno sodbo ni mogoče upoštevati v okviru pritožbe o stroških, saj bi kršitev določb 318. člena ZPP tožeča stranka lahko uveljavljala v pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe.
V primeru, ko je tožeča stranka ob vložitvi tožbe imela pravni interes za tožbo, pa se je tekom pravdnega postopka zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, izkazalo, da tožeča stranka pravnega interesa za tožbo nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže, se šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla in mora zato toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje pravdne stroške.
2. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki prizna njene priglašene stroške.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. O pritožbi je na podlagi določbe prvega odstavka 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.
5. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala ugotovitev ničnosti zemljiškega dolga ter izbris vknjižbe zemljiškega dolga. Sodišče prve stopnje je z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovilo, da je bil na predlog tožene stranke sporni zemljiškoknjižni dolg izbrisan. Ker je ugotovilo, da tožeča stranka z vloženo tožbo zasleduje isto pravno posledico, ki je že bila dosežena v zemljiškoknjižnem postopku, in da z vloženo tožbo ta ne more izboljšati svojega pravnega položaja, je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo zavrglo.
6. Višje sodišče ugotavlja, da se tožeča stranka zoper sklep o zavrženju tožbe XI Pg 3069/2012 z dne 19. 6. 2013 ni pritožila in je zato postal pravnomočen. Vložila je le predlog za odmero naknadno priglašenih stroškov. Šele v pritožbi zoper sklep o stroških navaja, da je ob vložitvi tožbe zemljiškoknjižni dolg obstajal in da tožena stranka na tožbo ni odgovorila. Opozarja, da bi sodišče bi zato moralo izdati sodbo zaradi izostanka, česar pa ni storilo.
7. Zamudna sodba se izda po uradni dolžnosti. Če sodišče zamudne sodbe ne izda, čeprav bi jo po mnenju tožeče stranke moralo, se o tem ne izreče s posebnim sklepom, ampak nadaljuje postopek. Ker pa v tem primeru tožeča stranka ni predlagala izdaje zamudne sodbe oziroma zahtevala, naj sodišče svoje stališče, da pogoji zanjo niso podani, izrazi v sklepu, bi lahko v pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe uveljavljala tudi kršitev določb 318. člena ZPP. Ker tega ni storila, ni mogoče upoštevati njenih pritožbenih navedb v zvezi z zamudno sodbo v okviru pritožbe o stroških. Isto velja za pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje tožbo neutemeljeno zavrglo, saj je bila pravna korist tožeče stranke podana, ker je tožena stranka šele po vložitvi tožbe izpolnila zahtevek.
8. Glede na to, da je sklep o zavrženju tožbe postal pravnomočen, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka v sporu ni uspela in zato sama nosi svoje pravdne stroške. Kot je navedlo sodišče prve stopnje se v primeru, ko je tožeča stranka ob vložitvi tožbe imela pravni interes za tožbo, pa se je tekom pravdnega postopka zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, izkazalo, da tožeča stranka pravnega interesa za tožbo nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže, šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla in mora zato toženi stranki povrniti njene pravdne stroške. Sodišče v primeru, ko zavrže tožbo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk, ne presoja tudi utemeljenosti tožbenega zahtevka, zato ne more tožbe zavreči zaradi pomanjkanja procesne predpostavke (pomanjkanja pravnega interesa tožeče stranke za tožbo), istočasno pa pri odločanju o stroških presojati utemeljenost tožbenega zahtevka.
9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).