Appeal dismissed; claimant failed to prove inability to pay court fees despite formal asset statement submission.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Tožena stranka je po vložitvi predmetne pritožbe prenehala obstajati zaradi pripojitve k družbi A. d. o. o.. To pomeni, da je slednja univerzalni pravni naslednik pritožnika. Kot takšna mora vstopiti v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba.

S predložitvijo izjave o premoženjskem stanju (v kateri se pri vseh postavkah nahaja le oznaka /) je sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa 3. odstavek 12. člena ZST-1, ne pa tudi trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 4. odstavku 11. člena ZST-1. Zatrjevanje in izkaz teh okoliščin pa je odločilno za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Ni dolžnost sodišča, da brez ustrezne trditvene podlage izvaja dokazni postopek ter zbira gradivo, na podlagi katerega nato odloči o oprostitvi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse (I. točka izreka) in zavrglo njeno pritožbo z dne 6. 5. 2013 (II. točka izreka).

2. Tožena stranka je pravočasno vložila laično pritožbo zoper I. točko izreka navedenega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je z vpogledom na spletne strani AJPES ugotovilo, da je tožena stranka, po vložitvi predmetne pritožbe, prenehala obstajati, zaradi pripojitve k družbi A. d. o. o. (dne 25. 10. 2013 je bila izbrisana iz sodnega registra). To pomeni, da je slednja univerzalni pravni naslednik pritožnika. Kot takšna mora vstopiti v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba (6. odstavek 580. člena v zvezi z 2. odstavkom 618. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1).

Po 3. točki 1. odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. Ker je družba A d. o. o. univerzalna pravna naslednica družbe R. d. o. o. (tožene stranke) in ker so bila v predmetnem postopku vsa procesna dejanja opravljena, preden je prišlo do pravnega nasledstva (pritožba je bila vložena 11. 10. 2013, odgovor nanjo pa ni predviden), je pritožbeno sodišče v zadevi odločilo kljub prekinitvi postopka (2. odstavek 207. člena ZPP).(1)

5. O pritožbi je na podlagi določbe 366 a. člena v zvezi s 7. alinejo 2. odstavka 366. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Predmet izpodbijanega sklepa je namreč odločitev o stroških postopka (plačilu sodne takse), ki ne presega 800,00 EUR.

6. Skladno s 4. odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila sodnih taks, ji takšno plačilo odloži ali ji dovoli obročno plačilo, če ta nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (5. odstavek 11. člena ZST-1).

7. Stranka, ki predlaga taksno oprostitev, mora navesti dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da je podan dejanski stan iz 4. odstavka 11. člena ZST-1, ki opravičuje delno taksno oprostitev, njen odlog ali obročno plačilo in v zvezi s tem predlagati ustrezne dokaze. Trditveno in dokazno breme o pogojih za oprostitev je na stranki, ki takšen predlog poda (212. člen ZPP, v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1). Tožena stranka je v predlogu navedla, da nima nobenega premoženja niti nima odprtega transakcijskega računa. Navedb o finančnem in likvidnostnem stanju ni podala. Takšne trditve so pomanjkljive in prepavšalne, da bi z njimi lahko utemeljila svoj predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Samo dejstvo, da pravna oseba nima odprtega transakcijskega računa, za oprostitev ne zadostuje. Navedbe v pritožbi, da podjetje ne posluje, v takšni situaciji pa je nemogoče dobiti kredit, predstavljajo pritožbene novote, ki jih višje sodišče ne more upoštevati. Toženec namreč ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti in predložiti že v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks (1. odstavek 337. člena ZPP).

8. Pritožbeno sodišče tako soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni izkazala, da sodne takse v višini 93,00 EUR ne more plačati, saj v predlogu za oprostitev ni pojasnila, zakaj ne more zagotoviti sredstev za plačilo. S predložitvijo izjave o premoženjskem stanju (v kateri se pri vseh postavkah nahaja le oznaka /) je sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa 3. odstavek 12. člena ZST-1, ne pa tudi trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 4. odstavku 11. člena ZST-1. Zatrjevanje in izkaz teh okoliščin pa je odločilno za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila sodne takse. Ni dolžnost sodišča, da brez ustrezne trditvene podlage izvaja dokazni postopek ter zbira gradivo, na podlagi katerega nato odloči o oprostitvi. Stranka je tista, ki mora predložiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Le če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov.

9. Pritožbene navedbe tako niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo je bilo zato potrebno kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Primerjaj npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 626/2007, II Ips 460/2005,X Ips 1353/2006 in V. Rijavec in ostali: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, II. knjiga, str. 311.