Appeal dismissed; loss of legal interest due to bankruptcy renders plaintiff's claim inadmissible and costs borne by them.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appellant's appeal against the first-instance judgment, confirming the rejection of their claim. The appellant argued that the lower court misapplied Article 154 of the Civil Procedure Act, while the defendant remained silent. The court ruled that because the appellant lost legal interest to continue the proceedings due to the debtor's bankruptcy, the failure to propose continuation constitutes a total loss in the litigation, thereby making the appellant bear the costs.
Legislator headnote
AI generatedArticle 154 of the Civil Procedure Act; Article 165 of the Civil Procedure Act: If a party loses legal interest to continue proceedings due to circumstances arising during litigation, the court must dismiss the claim, and this constitutes a total loss for cost allocation purposes, meaning the opposing party is deemed successful.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka potrdi.
II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.
[JEDRO]
Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je posledično potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodno odločbo I.) prekinjeni pravdni postopek nadaljevalo z dnem 27.3.2013, II.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, 7 Ig 2005/01699 z dne 8.3.2005 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo, II.) tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 4.393,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper III. točko izreka navedene sodbe se je pravočasno pritožila tožeča stranka, in sicer iz razloga, ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 154. člena ZPP. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa ter priglasila pritožbene stroške.
3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V predmetnem sporu je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi v celoti razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožeča stranka ni predlagala nadaljevanja v posledici stečajnega postopka nad toženo stranko prekinjenega pravdnega postopka (prim. tretji odstavek 301. člena ZFPPIPP). Navedeno pritožnica izrecno potrjuje.
6. Za odločitev niso relevantne pritožbene navedbe, da pritožnica nadaljevanja postopka ni predlaga, ker od tega postopka ne bi imela nikakršne ekonomske koristi. Drži sicer, da sodišče o utemeljenosti terjatve ni odločalo, kar pa ne pomeni, da tožeča stranka ni dolžna nositi pravdnih stroškov tožene stranke. Če tožeča stranka zaradi okoliščin, nastalih tekom pravde, izgubi pravni interes za nadaljevanje postopka in je posledično potrebno tožbo zavreči, to z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni njen neuspeh. S stališča tožene stranke pomeni uspeh po 154. členu ZPP zavrnilna sodba oziroma sklep o zavrženju tožbe. Čim pa se ugotovi, da je stranka v pravdi propadla, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se - ne glede na razlog zavrženja tožbe - šteje, da je tožena stranka v pravdi uspela, tožeča stranka pa v celoti propadla (komentar 154. čl. ZPP, N. Betetto, Pravdni postopek s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2006, 2. knjiga).
7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v stroškovnem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
8. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške.