Appeal dismissed; legal basis alone cannot define economic dispute without specific law or corporate parties.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana dismissed the appeal against a first-instance ruling that transferred jurisdiction to a lower court. The appellant argued the case should be treated as an economic dispute, but the court found no statutory basis for such classification since both parties were natural persons. Consequently, the court upheld the original decision regarding jurisdiction and the refusal of interim measures.
Legislator headnote
AI generatedZPP 481. člen; ZPP 482. člen 1. odst. 1; A legal basis cited by a party to justify protection does not constitute a relevant criterion for defining a dispute as economic absent specific statutory provisions or where parties are not corporate entities.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Zgolj pravna podlaga, na kateri tožeča stranka utemeljuje zahtevo za pravno varstvo, ob odsotnosti drugačnega (izrecnega) zakonskega določila, ne more biti relevanten kriterij za opredelitev spora kot gospodarskega.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje o tej pravdi niti za odločanje o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo z dne 7. 10. 2013 (I. in II. točka izreka) ter da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi Okrajnemu sodišču v Litiji kot stvarno in krajevno pristojnemu za nadaljnji pravdni postopek in postopek zavarovanja (III. točka izreka).
2. Zoper navedeni sklep je tožeča stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in samo odloči, da je Okrožno sodišče v Ljubljani pristojno spor obravnavati po postopku v gospodarskih sporih.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Izpodbijano odločitev o stvarni nepristojnosti je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na določbo 481. člena Zakon o pravdnem postopku - ZPP, ki določa subjektivni kriterij, ki mora biti izpolnjen, da se postopek vodi po določbah, ki veljajo za gospodarske spore, ta pa v obravnavanem primeru ni izpolnjen, saj sta toženi stranki fizični osebi.
5. Zgolj pravna podlaga, na kateri tožeča stranka utemeljuje zahtevo za pravno varstvo, ob odsotnosti drugačnega (izrecnega) zakonskega določila, ne more biti relevanten kriterij za opredelitev spora kot gospodarskega. Pritožba se v zvezi s tem namreč neutemeljeno sklicuje na odločbo VIII Ips 249/2011, v kateri je Vrhovno sodišče obravnavalo spor med delniško družbo proti njeni bivši direktorici za povrnitev škode, ki naj bi jo ta povzročila z nekorektnim vodenjem in kršenjem dolžnosti, pri čemer temelj zahtevka predstavlja določba 258. člena Zakona o gospodarskih družbah o odgovornosti člana uprave. Gre namreč za spor med družbo in članico organa upravljanja, kar pa že ZPP v 1. točki prvega odstavka 482. člena določa med primeri, za katere je treba uporabiti določbe o gospodarskih sporih.
6. Glede na to, da v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor, da vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR (prvi odstavek 30. člena ZPP), je odločitev sodišča prve stopnje, ki je glede na prebivališče prvo tožene stranke (prvi odstavek 49. člena ZPP) sklenilo, da je za odločanje v nadaljnjem pravdnem postopku in postopku zavarovanja pristojno Okrajno sodišče v Litiji, pravilna.
7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).