Appeal dismissed; court must respect final bankruptcy claim ruling even if erroneous due to binding nature of bankruptcy proceedings.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Glede na to, da je sodišče v stečajnem postopku na svoje sklepe vezano, je dolžno spoštovati pravnomočnost sklepa o preizkusu terjatev delu, ki se nanaša na pritožnika tudi, če je sklep nepravilen. Pritožnik bi se, da bi uveljavil in zavaroval svoje pravice, moral zoper sklep o preizkusu terjatev pritožiti, saj je očitno, da je ta v napotitvenem delu napačen. Ker tega ni storil, je napotitveni sklep (četudi napačen) postal pravnomočen, takšno odločbo pa je potrebno upoštevati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvede nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje garažnih mest, navedenih v seznamu, ki je sestavni del izreka sklepa in sicer na podlagi neposrednih pogajanj.

2. Zoper sklep sta se je pritožil upnik G.. Predlagal je, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter izda sklep o domiku premoženja, zavarovanega z ločitveno pravico njemu kot ločitvenemu upniku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik navaja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v nasprotju z določili 345. člena ZFPPIPP, ker pred izdajo izpodbijanega sklepa ni pridobilo njegovega soglasja. Zatrjuje, da je ločitveni upnik, saj je prijavil terjatev, zavarovano z ločitveno pravico, stečajni upravitelj pa je to terjatev prerekal.

5. Pritožnik ne soglaša z načinom prodaje z nezavezujočim zbiranjem ponudb ter dodaja, da je pripravljen prevzeti premoženje stečajnega dolžnika, s katerim je zavarovana njegova ločitvena pravica, po likvidacijski vrednosti.

6. V 345. členu ZFPPIPP so predpisana posebna pravila za prodajo premoženja, ki je predmet pravočasno prijavljene ločitvene pravice. Veljajo v primeru, da je bila ločitvena pravica priznana kot tudi v primeru prerekanja ločitvene pravice, če do trenutka prodaje premoženja tožba na uveljavitev ločitvene pravice na ugotovitev njenega neobstoja še ni bila pravnomočno zavrnjena, oziroma če ločitvena pravica ni prenehala zaradi zamude roka za vložitev tožbe. V teh primerih mora sodišče, če kupnina od prodaje tega premoženja ne bo zadoščala za celotno poplačilo z ločitveno pravico zavarovane terjatve, pred sprejemom sklepa o prodaji pridobiti tudi mnenje oziroma soglasje ločitvenega upnika.

7. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zvezi z nameravano prodajo pridobilo mnenje (edinega) ločitvenega upnika L. d.d.. Pravilno je štelo, da pritožnik ni ločitveni upnik in ga zato tudi ni pozivalo k podaji soglasja k prodaji. Iz spisa St 152/2001 (sklep o preizkusu terjatev z dne 28.8.2011, ki se sklicuje na končni seznam preizkušenih terjatev) je razvidno, da je stečajni upravitelj prerekal prijavljeno ločitveno pravico pritožnika, sodišče pa je odločilo, da mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice uveljaviti pritožnik (upnik). Ta se zoper sklep o preizkusu terjatev ni pritožil, iz navedb v pritožbi pa izhaja, da ni vložil niti tožbe v skladu za napotitvijo. Na podlagi četrtega odstavka 305. člena ZFPPIPP v primeru, če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe v skladu z napotitvijo sodišča, njegova ločitvena pravica preneha.

8. Pritrditi je pritožniku, da je bil v tem primeru upnik nepravilno (v nasprotju z 308. členom ZFPPIPP) napoten na vložitev tožbe zaradi prerekane terjatve in ločitvene pravice, saj je imel svojo terjatev zavarovano s hipoteko na nepremičninah stečajnega dolžnika, ki je vpisana v zemljiški knjigi. Vendar pa ne drži, da bi zato moral na podlagi 308. člena ZFPPIPP upravitelj v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo proti upniku. Prav tako ne drži, da zaradi tega, ker tega ni storil, v skladu s četrtim odstavkom 308. člena ZFPPIPP, veljata tako terjatev kot tudi ločitvena pravica, s katero je zavarovana terjatev, za priznani.

9. Pritožnik se v potrditev svojih stališč neutemeljeno sklicuje na to, da je sodišče v istem stečajnem postopku v primeru ločitvenega upnika L. d.d. (sklep St 152/2011 z dne 5.9.2011) za istovrstno terjatev napotilo na pravdo stečajnega upravitelja. Glede na to, da je sodišče v stečajnem postopku na svoje sklepe (v tem primeru na sklep o preizkusu terjatev) vezano, je dolžno spoštovati pravnomočnost sklepa o preizkusu terjatev delu, ki se nanaša na pritožnika tudi, če je sklep nepravilen. Pritožnik bi se, da bi uveljavil in zavaroval svoje pravice, moral zoper sklep o preizkusu terjatev pritožiti (tako kot je to uspešno storil upnik L. d.d.), saj je očitno, da je ta v napotitvenem delu napačen. Ker tega ni storil, je napotitveni sklep (četudi napačen) postal pravnomočen, takšno odločbo pa je potrebno upoštevati (158. člen Ustave Republike Slovenije). Vendar pa višje sodišče še dodaja, da upniku s samo izdajo napačnega napotitvenega sklepa še ni bila odvzeta možnost uveljavljanja pravice, saj napotitev na pravdo zagotavlja zgolj procesno upravičenje do vložitve tožbe, šele presoja o utemeljenosti tožbenega zahtevka pa pomeni odločanje o obstoju ali neobstoju pravice po materialnem pravu. Pritožnik bi s pravočasno vložitvijo tožbe svojo terjatev lahko uveljavljal, pa tega ni storil.

10. Glede na navedeno je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).