Witness's late claim for lost wages dismissed; court notes duty to inform but witness waived right by silence.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the witness's appeal against a first-instance order awarding only travel expenses, rejecting her claim for lost wages. Although the witness argued she was not informed of her right to claim lost wages during the hearing, the court found she had been notified in the summons and failed to request it immediately after the testimony. The court ruled that because the witness did not assert this right at the time of the hearing, she lost the opportunity to claim it later.
Legislator headnote
AI generated242. člen ZPP; 124. člen ZPP: A witness must claim lost wages immediately after testimony; failure to do so, even if the court did not explicitly remind them, results in the loss of that right.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Glede na to, da se zapisnik o glavni obravnavi sestavlja tako, da sodnik glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik, in da ima oseba, katere izjava je vpisana v zapisnik, glede dela, v katerem je njena izjava, pravico zapisnik prebrati ali zahtevati, da se ji prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika, bi priča lahko oziroma morala že na samem naroku sodišče opozoriti, če se z vsebino zapisane zahteve za povračilo stroškov ne bi strinjala.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je dolžna tožena stranka AZ, v roku 8 dni povrniti potne stroške v višini 10,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.
2. Zoper sklep je vložila pritožbo priča AZ in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ji prizna tudi povračilo izgubljenega zaslužka zaradi odsotnosti z dela.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Skladno z 242. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov, stroškov za prehrano in prenočišče ter izgubljenega zaslužka. Povračilo mora zahtevati takoj po zaslišanju, sicer to pravico izgubi, dolžnost sodišča pa je, da jo na to opozori.
5. Priča v pritožbi navaja, da je bila s strani sodišča prve stopnje pozvana na priglasitev stroškov, vezanih na njen prihod na sodišče, in da je zahtevala povračilo stroškov v enakem obsegu kot ob prejšnjem prihodu 28. 3. 2013, ko ji je sodišče priznalo stroške kilometrine, parkirnine ter povračilo izgubljenega zaslužka.
6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila priča na pravico do povrnitve stroškov opozorjena že v vabilu na zaslišanje (list. št. 84), kot navaja v pritožbi, pa jo je na to po opravljenem zaslišanju opozorilo tudi sodišče. Vendar pa iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 16. 5. 2013 (list. št. 104), ki je javna listina, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (224. člen ZPP), izhaja, da je priglasila (le) kilometrino na relaciji Tržič – Ljubljana – Tržič v enakem znesku kot ob prejšnjem prihodu (tj. 28. 3. 2013), medtem ko povrnitve drugih stroškov ni zahtevala.
7. Glede na to, da se zapisnik o glavni obravnavi sestavlja tako, da sodnik glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik, in da ima oseba, katere izjava je vpisana v zapisnik, glede dela, v katerem je njena izjava, pravico zapisnik prebrati ali zahtevati, da se ji prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika (124. člen ZPP), bi priča lahko oziroma morala že na samem naroku sodišče opozoriti, če se z vsebino zapisne zahteve za povračilo stroškov ne bi strinjala.
8. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je priči priznalo (le) priglašene potne stroške, pravilna, saj je ta upoštevaje 242. člen ZPP pravico do povračila izgubljenega zaslužka, ki ga je zahtevala šele v obravnavani pritožbi, izgubila. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo priče AZ kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).