Appeal court voids first instance judgment allowing co-ownership via pre-1990 exchange agreement despite later trade ban. The court rules the agreement is not a transfer but replaces expropriation, granting original ownership. A default judgment without a hearing is invalid when an expert report is needed for land registry entry. The court allows the appellant to add new facts and evidence in the appeal. The court upholds the appeal and remands the case for a new trial. The court rules that a default judgment without a hearing is invalid when an expert report is needed for land registry entry. The court allows the appellant to add new facts and evidence in the appeal. The court upholds the appeal and remands the case for a new trial.

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pogodba, sklenjena namesto razlastitve, ne pomeni pravnega prometa, zato se nanjo prepoved prometa z nepremičninami iz ZZPS in ZDen ne nanaša. Gre namreč za pogodbo, ki nadomesti razlastitveni postopek in pravnomočno razlastitveno odločbo ter sporazum o odškodnini. Lastninska pravica se na nepremičnini, ki je predmet takšne pogodbe, pridobi originarno, vpis v zemljiško knjigo pa ima le deklaratoren pomen.

Če gre za priposestvovanje dela nepremičnine, sodišče ne more izdati zamudne sodbe brez naroka, saj tožbeni zahtevek predvideva izdelavo elaborata, ki bo šele omogočil izvedbo sodbe v zemljiški knjigi.

Če toženec ne odgovori na tožbo, sodišče pa izda zavrnilno zamudno sodbo, ker oceni, da je tožbeni zahtevek neodpravljivo nesklepčen, tožnik v pritožbi zoper tako sodbo sme navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če ta njegove prejšnje navedbe dopolnjujejo oz. spreminjajo tako, da je njegova tožba z njimi sklepčna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je po tem, ko tožena stranka na tožbo ni odgovorila, zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da sta […] tožnika solastnika vsak do ½ tistega dela nepremičnine z ID znakom 000, v izmeri 3.751 m2, ki je v priloženem elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru označen z rezervirano parc. št…...., k. o. X. Obrazložilo je, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, saj je po uradni dolžnosti ugotovilo, da je za predmetne nepremičnine vložena zahteva za denacionalizacijo, zato je zanje po Zden (1), še prej pa po ZZPS (2) veljala prepoved razpolaganja.

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta tožnika iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opredeljujeta pritožbene stroške. Opozarjata, da je bila menjalna pogodba sklenjena pred uveljavitvijo ZZPS in ZDen, zato se prepoved prometa z nepremičninami po določbah navedenih zakonov na sporno razmerje ne nanaša. Iz originala menjalne pogodbe, ki sta ga tožnika pridobila iz objektivnih razlogov šele po izdaji sodbe, izhaja, da je bila pogodba sklenjena 25. 4. 1989, da je bila potrjena s strani javnega pravobranilca, predložena davčni upravi in overjena. Sodišče bi moralo po uradni dolžnosti preveriti vse navedene okoliščine tudi z vpogledom v zbirko listin, kjer se nahaja original menjalne pogodbe. Zaključki sodišča, da je bila pogodba sklenjena 18. 11. 1991, so v nasprotju z originalom pogodbe in potrdilom javnega pravobranilca, kar predstavlja bistveno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično je napačna presoja, da gre za zahtevek, s katerim stranki ne smeta razpolagati, da tožba ni sklepčna in da tožnika tožbe ne bi mogla dopolniti z dopolnitvijo posameznih navedb. Sodišče ni preverjalo, ali so podani pogoji za priposestvovanje. Le-to je bilo dopustno od ukinitve družbene lastnine, od tedaj do vložitve tožbe pa je že potekla potrebna priposestvovalna doba. Sodišče bi zato moralo ob pravilni uporabi 318. člena ZPP izdati (pravo) zamudno sodbo. Izpodbijana odločitev posega v pridobljeno pravico tožnikov do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, kršena pa sta tudi 14. člen in 69. člen Ustave RS. Tožnika bi izgubila parcelo, ki sta jo pridobila z menjalno pogodbo, sklenjeno namesto razlastitve, medtem ko je druga stran že pridobila njuno parcelo in se tudi vpisala v zemljiško knjigo. Ker toženka ni izpolnila pogodbene zaveze predlagati vpis v zemljiško knjigo, je ravnala v nasprotju s 5., 9. in 10. členom OZ, kršena pa je tudi pravica do pravne varnosti.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev ter opredeljuje svoje pritožbene stroške. Menita, da so pritožbene trditve tožnikov, ki so deloma drugačne od njunih trditev v tožbi, prepozne in neupoštevne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Če tožena stranka na tožbo ne odgovori, sodišče presodi, ali so podani (vsi drugi) pogoji za izdajo zamudne sodbe iz prvega odstavka 318. člena ZPP (3). Eden od teh je, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (2. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Presoja sodišča prve stopnje, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, je vsaj glede na pritožbene navedbe napačna.

6. Ni sporno, da je za predmetne nepremičnine vložena zahteva za denacionalizacijo, zato zanje od trenutka uveljavitve ZDen (1992) velja prepoved pravnega prometa, glede na določbe ZZPS pa je ta prepoved veljala že prej (1990). Tožbeni zahtevek tožnikov bi bil sicer glede na stališče prvostopenjskega sodišča, da zaradi te prepovedi tudi priposestvovanje ne bi bilo možno, nesklepčen, glede na pritožbene navedbe, ki v tem primeru, ko je izdana zamudna sodba, ne morejo biti predmet prekluzije (4), pa v nobenem primeru ni več nesklepčen. Tožnika namreč v pritožbi spreminjata svojo trditev in pravita, da je bila sporna menjalna pogodba sklenjena 25. 4. 1989, ko ta prepoved še ni veljala, in ne 18. 11. 1991. Poleg tega opozarjata, da je bila menjalna pogodba sklenjena namesto razlastitve.

7. Iz menjalne pogodbe in njej priloženega potrdila javnega pravobranilstva res izhaja, da je bila sklenjena namesto razlastitve (59. člen ZRPPN (5)). Tožnika sta s tedanjo Skupnostjo za ceste RS kot razlastitveno upravičenko sklenila menjalno pogodbo, s katero jima je razlastitvena upravičenka v zameno za njuno razlaščeno zemljišče oddala in prepustila v last in posest parc. št. 460/5, k. o. X., ki po tožbenih trditvah sedaj predstavlja del parc. št. 460/1, k. o. X. Pogodba, sklenjena namesto razlastitve, pa ne pomeni pravnoposlovnega razpolaganja oz. pravnega prometa, zato se nanjo prepoved prometa z nepremičninami iz ZZPS (1. in 2. člen) in ZDen (88. člen) ne nanaša. Forma pogodbe zgolj nadomesti razlastitveni postopek in pravnomočno razlastitveno odločbo ter sporazum o odškodnini (6). Lastninska pravica se na nepremičnini, ki je predmet takšne pogodbe, pridobi originarno, vpis v zemljiško knjigo pa ima le deklaratoren pomen (7). Že iz tega razloga je vsebinsko napačna odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo.

8. Ne glede na navedeno pa tudi ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožnika na sporni parceli solastninske pravice ne bi mogla pridobiti s priposestvovanjem. Tudi če bi menjalno pogodbo obravnavali kot podlago za pravnoposlovno pridobitev in s tem za pravni promet, je bila po novih trditvah tožnikov ta sklenjena 25. 4. 1989, torej v času, ko še ni veljala prepoved prometa z nepremičninami iz ZZPS, ki je začel veljati 7. 7. 1990. Zato ni ovir, da tožnika na temelju takšne pogodbe ob izpolnjenih zakonskih pogojih pridobita solastninsko pravico na sporni parceli s priposestvovanjem. Tožnika, ki zahtevek za ugotovitev solastninske pravice opirata na menjalno pogodbo, sklenjeno pred prepovedjo prometa z nepremičninami, namreč nista v istem položaju kot tisti, ki je sklenil (morda sicer perfekten) pravni posel v času veljavnosti takšne prepovedi. V tem je tudi razlika z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Če je imel kupec že pred uveljavitvijo prepovedi prometa možnost (pravico) vpisati svojo lastninsko pravico na nepremičnini v zemljiško knjigo, mu naknadna prepoved pravnega prometa ne more škoditi na način, da bi bilo s tem priposestvovanje a priori izključeno.

9. Pritožbeno sodišče je na podlagi obrazloženega izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 354. čl. ZPP). Sâmo ni moglo meritorno odločiti o stvari iz dveh razlogov: toženi stranki je zaradi bistveno spremenjenih trditev treba omogočiti, da na navedbe tožeče stranke odgovori.

10. Predvsem pa bi bilo treba tudi v primeru, če tožena stranka ne odgovori na tožbo, v zadevi razpisati narok, in sicer zato, da bi sodišče lahko pridobilo elaborat, potreben za realizacijo sodne odločbe v zemljiški knjigi (glej tožbeni zahtevek!).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Zakon o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27I/1991 in nasl.).

(2) Zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Ur. l. RS, št. 26/1990 in nasl.).

(3) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.).

(4) Če bi toženec namreč na tožbo odgovoril, bi tožnik še vse do prvega naroka svoje navedbe lahko popravil oz. dopolnil (287. čl. ZPP).

(5) Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. SRS, št. 5/1980 in nasl.).

(6) Primerjaj odločitev Vrhovnega sodišča RS II Ips 856/1994 in II Ips 1190/2008.

(7) Primerjaj odločitev Vrhovnega sodišča RS II Ips 477/2005.