Court partially allowed mortgage registration on full property despite co-owner's claim for half-share only.

I. Pritožbi se delno ugodi in se 3. točka izpodbijanega sklepa po delni spremembi v celoti glasi:

„3. Na nepremičnini, navedeni pod 1. točko tega sklepa, se dovoljuje vpis zakonite zastavne pravice v korist predlagateljice za zavarovanje njene denarne terjatve iz 2. točke tega sklepa, vse do celotnega poplačila te terjatve.“

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Predlagateljica ima do poplačila svoje terjatve na celotni nepremičnini zakonito zastavno pravico. Drugačno stališče nasprotnega udeleženca (o obstoju zakonite zastavne pravice le na polovici nepremičnine, doslej v solasti predlagateljice) je materialnopravno zmotno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom razdelilo solastno nepremičnino udeležencev tega postopka tako, da je nasprotni udeleženec pridobil v last in posest stanovanje (1. točka sklepa). Prvo sodišče je naložilo nasprotnemu udeležencu, da je dolžan plačati predlagateljici 18.872,44 EUR na račun njenega solastninskega deleža v roku treh mesecev po pravnomočnosti sklepa z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti sklepa do plačila (2. točka sklepa). Na stanovanju je prvo sodišče dovolilo vpis zakonite zastavne pravice v korist predlagateljice do višine njenega solastninskega deleža, dokler ji nasprotni udeleženec ne izplača prisojenega zneska (3. točka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki izpodbija 3. točko sklepa. Pritožbenih razlogov posebej ne navaja, pri čemer predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni 3. točko sklepa tako, da bo jasno navedeno, na kaj se dovoljuje vpis zakonite zastavne pravice, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je nejasno in sporno, kako je sodišče dovolilo vpis zakonite zastavne pravice, ker bo ta vpisana v zemljiški knjigi. Ni jasno, ali je sodišče dovolilo vpis zakonite zastavne pravice na celotni nepremičnini ali le na dosedanjem deležu predlagateljice. Ni razloga, da bi bil dovoljen vpis zakonite zastavne pravice na celotni nepremičnini in s tem tudi na deležu nasprotnega udeleženca.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Predlagateljica ima do poplačila svoje terjatve na celotni nepremičnini zakonito zastavno pravico (šesti odstavek 70. člena SPZ). Drugačno stališče nasprotnega udeleženca (o obstoju zakonite zastavne pravice le na polovici nepremičnine, doslej v solasti predlagateljice) je materialnopravno zmotno. Prvo sodišče je odločilo o dovolitvi vpisa zakonite zastavne pravice na celotni nepremičnini, pri čemer je 3. točko sklepa res oblikovalo neprecizno (odločitev o vpisu zakonite zastavne pravice „do višine predlagateljičinega solastninskega deleža“ bi dopuščala tudi zmotno materialnopravno razlago). Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in delno spremenilo 3. točko, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (5. alineja 358. člena in 353. člen ZPP).

6. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP in drugi odstavek 165. člena ZPP).