Appeal dismissed; objective danger of enforcement suffices without proving subjective intent to hinder.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Nepravnomočna sodba izkazuje, da so razlogi, ki govore v prid obstoju zatrjevanega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti.

Nevarnost iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni opredeljena kot subjektivna, temveč kot objektivna. Zato se ne zahteva izkaz delovanja oz. izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo ugovor toženke zoper sklep I P 164/2013 z dne 3. 9. 2013. S citiranim sklepom je bilo ugodeno predlogu za izdajo začasne odredbe: toženki je bila prepovedana obremenitev in odtujitev nepremičnin, za katere tožnik zahteva ugotovitev, da spadajo v zapuščino po pokojnem M. P., obenem pa naj se v zemljiški knjigi nanj vpiše tudi lastninska pravica.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo toženka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in zavrnitev začasne odredbe; podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Izpostavlja, da terjatev tožnika ni izkazana z verjetnostjo; je preuranjena, saj bi bilo takšno tožbo moč vložiti šele po pravnomočnosti sodbe, ki se nanaša na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Tožnik ni izkazal, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Izkazati bi moral, da so podana ravnanja v smislu razpolaganja. Poudarja, da ni storila ničesar, kar bi služilo kot povod tožniku za podajo predmetnega predloga. Tožnik ni navedel nikakršnih relevantnih dejstev, niti ni predložil ustreznih dokazov. Sporne nepremičnine ima v lasti že 12 let, pa jih do sedaj še ni odsvojila, niti obremenila. Izpostavlja fizični napad tožnika nanjo in poudarja, da ni izkazano zatrjevanje, da ji bo z izdano začasno odredbo nastala le neznatna škoda.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo ni podal odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upoštevajoč določilo 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (2) je predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve utemeljen, če sta kumulativno podana oba pogoja, in sicer verjetno izkazana terjatev ter ena izmed naslednjih predpostavk: 1) nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; 2) da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; 3) da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

6. Tožnik v tožbeni naraciji pojasnjuje, da je bilo s sodbo I P 205/2012 z dne 17. 6. 2013 ugodeno primarnemu tožbenemu zahtevku in je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju, sklenjena 6. 11. 2001 med pokojnim očetom M. P. in toženko, razvezana. Tožnik tako razpolaga z nepravnomočno sodbo, s katero je bilo ugodeno oblikovalnemu tožbenemu zahtevku, ni pa uveljavljal dajatvenega zahtevka, ki bi mu omogočal vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, kar pa uveljavlja s predmetno izbrisno tožbo.

7. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik v skladu z določbo 272. člena ZIZ izkazal za verjetno, da terjatev obstoji oz., da mu bo terjatev nastala. V zvezi s tem je predložil sodbo Okrožnega sodišče v Krškem I P 205/2012 z dne 17. 6. 2013, s katero je bilo ugodeno njegovemu zahtevku na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjeno 6. 11. 2001 med pokojnim M. P. in toženko. Takšna sodba kaže na verjetnost obstoja nedenarne terjatve in ustreza znižanemu dokaznemu standardu. Predmetna nepravnomočna sodba izkazuje, da so razlogi, ki govore v prid obstoju zatrjevanega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti. Poleg tega je toženkin ugovor, da terjatev ni izkazana z verjetnostjo, povsem pavšalen in ne omaje razlogov, ki jih je v zvezi z izkazano verjetnostjo terjatve argumentirano navedlo prvostopenjsko sodišče.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve zadosten pogoj izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena. V nasprotju s predpostavko iz drugega odstavka 270. člena ZIZ upniku nedenarne terjatve ni treba izkazati, da bo prav dolžnikovo aktivno ravnanje (prodaja ali obremenitev) onemogočilo oz. otežilo uveljavitev terjatve. Nevarnost iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni opredeljena kot subjektivna, temveč kot objektivna. Zato se ne zahteva izkaz delovanja oz. izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo (3).

9. Objektivno nevarnost je tožnik izkazal, toženka pa je ni uspela izpodbiti, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče. V obravnavani zadevi gre za zavarovalno začasno odredbo, katere cilj je v ohranitvi pogojev za bodočo izpolnitev oz. izvršitev tožnikove terjatve na podlagi sodne odločbe, oz. za sredstvo, s katerim se bo odpravila ali zmanjšala možnost onemogočitve ali otežitve takšne izpolnitve. Poleg tega pa je v obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče ugotovilo tudi subjektivno nevarnost na strani toženke, ki je v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah vpisana šele krajši čas, tožniku pa je že večkrat izjavila, da ne bo dobil ničesar.

10. Utemeljen pa je pritožbeni očitek o neizkazanosti tožnikovih zatrjevanj, da da bi z izdano začasno odredbo toženki nastala le neznatna škoda. Navedeno je sicer zatrjeval, vendar pa svojih zatrjevanj ni z ničemer konkretiziral, zato je utemeljen pritožbeni očitek, da tožnik v tej smeri ni podal trditev in tudi ne dokazov zanje. To pa ni vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve, saj je tožnik izkazal verjetnost terjatve, pa tudi nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena.

11. Ker glede na zgoraj obrazloženo pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso pritožbeni razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. in 353. člena ZPP pritožbo zavrniti.

(1) Uradni list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP

(2) Uradni list RS, št. 51/1998 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZIZ

(3) Primerjaj M., mag. Šipec in drugi, Začasne odredbe, GV Založba, Ljubljana 2001