Court dismisses claim for interest on insurance payout as rights transferred via subrogation, not unjust enrichment. Interest only runs from payment date, not claim maturity. Rights transferred via subrogation, not unjust enrichment. Interest runs from payment date, not claim maturity.

Pritožba se zavrne in se zamudna sodba v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

[JEDRO]

Ker je imela oškodovanka nasproti tožencu odškodninski zahtevek, katerega ji je plačala tožeča stranka, so na tožečo stranko prešle pravice iz naslova povračila škode, ne pa iz naslova povrnitve neupravičeno pridobljenega. Z izplačilom odškodnine pa so na zavarovalnico prešle do višine izplačane zavarovalnine vse zavarovančeve pravice nasproti tožencu kot povzročitelju škode.

Zapadlost terjatve še ni podlaga za priznanje zakonitih zamudnih obresti, ker je dolžnik te dolžan plačati v primeru zamude s plačilom, zapadlost pa pomeni le pravico zahtevati izpolnitev terjatve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo pod I. točko izreka toženi stranki naložilo v plačilo tožeči stranki v 15 dneh znesek 13.380,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 10. 2012 dalje do plačila, pod II. točko izreka je tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 13.380,59 EUR od dne 19. 11. 2007 do 3. 10. 2012 kot neutemeljenega zavrnilo, pod III. točko izreka pa je toženi stranki naložilo v povrnitev tožeči stranki pravdne stroške v znesku 471,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

2. Zoper zamudno sodbo, in sicer zoper zavrnilni del (II. točka izreka) se je v roku pritožila tožeča stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži v povrnitev tudi stroške pritožbenega postopka, podrejeno, da zamudno sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je v obravnavanem primeru tožena stranka dolžna vrniti vrednost nepošteno pridobljene koristi in je zato v skladu z 193. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) dolžna plačati zamudne obresti od dneva pridobitve te koristi. Tožena stranka je namreč s kaznivim dejanjem odtujila predmete njene zavarovanke, v posledici česar se je premoženje tožeče stranke zmanjšalo z izplačilom zavarovalnine dne 19. 11. 2007. Zato tožena stranka dolguje zakonske zamudne obresti od 19. 11. 2007 dalje. Poleg tega je rok za povrnitev premoženjske škode oškodovancu določen v 165. členu OZ. Po tej določbi se odškodninska obveznost za povrnitev premoženjske škode šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa (sodba Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 6548/2006). Toženec je bil torej že od trenutka izvršenega kaznivega dejanja v zamudi v razmerju do oškodovanke, v katere pravice je vstopila tožeča stranka. Zneski, ki jih je tožeča stranka izplačala oškodovanki, pa predstavljajo premoženjsko škodo tudi za samo tožečo stranko, in sicer od dneva izplačila odškodnine dalje. Torej je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati zakonske zamudne obresti od dneva izplačila odškodnine oškodovanki dalje tudi na podlagi 165. člena OZ.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določba 193. člena OZ določa obseg vrnitve v primeru neupravičene pridobitve in sicer je potrebno pri vrnitvi neupravičeno pridobljenega, poleg pridobljene stvari, plačati (če gre za vrnitev denarja) tudi zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Po 190. členu OZ gre za neupravičeno pridobitev, če je bil kdo brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, pri čemer mora prejeto vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi (prvi odstavek); z obogatitvijo je mišljena tudi pridobitev korist s storitvijo (drugi odstavek); obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadel (tretji odstavek). Iz pojasnjenega sledi, da pritožbi, da je njen zahtevek za zakonske zamudne obresti od izplačila utemeljen iz naslova neupravičene pridobitve, ni slediti. Tožeča stranka je namreč svoji zavarovanki izplačala odškodnino, ki jo je ta utrpela zaradi vloma vlomilcev, med katerimi je bil tudi toženec. Z izplačilom te odškodnine so po določbi prvega odstavka 963. člena OZ nanjo prešle do višine izplačane zavarovalnine vse zavarovančeve pravice nasproti tožencu kot povzročitelju škode. Torej ker je imela oškodovanka nasproti tožencu odškodninski zahtevek, katerega ji je plačala tožeča stranka, so na tožečo stranko prešle pravice iz naslova povračila škode, ne pa iz naslova povrnitve neupravičeno pridobljenega, kar sicer ureja 193. člen OZ. Glede na številno sodno prakso (glej odločbe III Ips 28/2005, I Cp 515/2010, I Cp 2649/2010, II Cp 3499/2010, II Cp 1012/2011, II Cp 4342/2008) se za ugotavljanje dolžnikove zamude upošteva določba 299. člena OZ in na to določbo se je pravilno oprlo pri izpodbijani odločitvi o tožbenem zahtevku tudi sodišče prve stopnje, o čemer je podalo pravilne in prepričljive razloge (glej 10. točko izpodbijane zamudne sodbe).

5. Pritožba se nadalje neutemeljeno sklicuje na utemeljenost spornega zahtevka tožeče stranke po 165. členu OZ. Po tej določbi se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Zapadlost terjatve pa še ni podlaga za priznanje zakonitih zamudnih obresti, ker je dolžnik te dolžan plačati v primeru zamude s plačilom (prvi odstavek 378. člena OZ), zapadlost pa pomeni le pravico zahtevati izpolnitev terjatve. Res je bilo z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 6548/2006, na katero se sklicuje pritožba, odločeno, da je s trenutkom zapadlosti terjatve dolžnik dolžan tudi zamudne obresti, torej je sodišče enačilo učinke zapadlosti terjatve z zamudo izpolnitve. Da je to bilo materialnopravno zmotno, je potrjeno s številno sodno prakso, citirano že v prejšnji točki te odločbe, predhodno citirana odločba Višjega sodišča v Ljubljani pa je ostala osamljen primer enačenja zapadlosti terjatve z dolžnikovo zamudo.

6. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti, pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).