Court partially allows appeal on legal costs, ruling each party bears their own costs due to partial success.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court partially granted the appellant's appeal regarding legal costs, reversing the first-instance decision to order the appellant to pay the respondent's fees. The appellant argued for a significant cost award based on partial payment received during the proceedings, while the respondent contested the extent of their success. The court determined that because the appellant achieved approximately one-quarter of the claim's value and incurred higher legal expenses, the equitable outcome required each party to bear their own litigation costs.
Legislator headnote
AI generatedZPP 154. člen 2. odstavek; ZPP 365. člen 3. točka: When a party achieves only partial success in litigation and incurs disproportionately high costs compared to the other side, the court may rule that each party bears their own litigation expenses.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep o stroških spremeni tako, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka.
II. Tožnik sam krije stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Do trenutka plačila je tožnik uspel približno z ¼ tožbenega zahtevka. Stroški tožnika, ki ga je v postopku zastopal odvetnik in ki je kril stroške izvedenca, so precej višji od stroškov tožene stranke. Upoštevaje pravkar nanizane okoliščine, gre v obravnavanem primeru za situacijo, ko je pravilna odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da mora tožniku plačati 373,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 11. 2010 dalje ter zakonske zamudne obresti od glavnice 5.850,00 EUR za čas od 27. 11. 2010 do 28. 5. 2012; v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožniku naložilo, da mora v 15 dneh toženki povrniti 32,64 EUR stroškov pravdnega postopka.
2. Zoper odločitev o pravdnih stroških se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Poudarja, da je bila tožba potrebna in da je uspel z bistveno več kot dvema odstotkoma, saj je tudi plačilo 5.850,00 EUR, posledica tega postopka. Pritožnik izpodbija tudi samo odmero stroškov, zaključuje pa, da bi mu moralo sodišče priznati najmanj 64% od skupno priglašenih 6.223,95 EUR pravdnih stroškov.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. V skladu z določbo drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko sodišče, če stranka deloma zmaga v pravdi, glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov.
5. Pritožnik utemeljeno poudarja, da njegov uspeh v pravdnem postopku ni bil zgolj 2% od tožbenega zahtevka, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, saj mu je tožena stranka med postopkom plačala 5.850,00 EUR odškodnine. Do trenutka plačila (28. 5. 2012) je torej tožnik uspel približno z ¼ tožbenega zahtevka. Stroški tožnika, ki ga je v postopku zastopal odvetnik in ki je kril stroške izvedenca, so precej višji od stroškov tožene stranke. Upoštevaje pravkar nanizane okoliščine, pa gre v obravnavanem primeru za situacijo, ko je pravilna odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Višje sodišče je zato na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in odločitev o pravdnih stroških spremenilo tako.
6. Pritožnik je s pritožbo sicer delno uspel, a v tako majhnem delu, da je tudi v tem obsegu pravilna odločitev o stroških takšna, da svoje stroške krije sam.