Jurisdiction determined by creditor's notice address, not central register data in enforcement proceedings.

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki bi ga sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva. Ker se postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, začne z obvestilom pristojnega organa o neplačani terjatvi, to pomeni, da je za določitev krajevno pristojnega sodišča ključen podatek, ki ga o prebivališču dolžnika navede pristojni organ v takem obvestilu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani se je začel postopek za izvršbo po uradni dolžnosti zaradi izterjave dolga, nastalega v pravdni zadevi VI P 640/99 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. To sodišče se je s sklepom 8. 8. 2013 izreklo za krajevno nepristojno za vodenje izvršbe in odločanje v tej zadevi ter jo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Tolminu, ker je z vpogledom v centralni register prebivalstva ugotovilo, da ima dolžnik prebivališče prijavljeno na območju slednjega. Sodišče v Tolminu pa je sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da je za vodenje izvršilnega postopka pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, saj iz centralnega registra prebivalstva izhaja, da je dolžnikovo prebivališče (spet) na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani.

2. Postopek izvršbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 2. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) se začne z obvestilom pristojnega organa o neplačani terjatvi, ki se izterja po uradni dolžnosti. V obvestilu so navedeni podatki o dolžniku in dolgu, obvestilo pa ne vsebuje niti podatkov o dolžnikovem premoženju, na katerega bo mogoča izvršba, niti podatkov o izvršilnih sredstvih. Te v postopku izvršbe, ki se začne po uradni dolžnosti, zbere izvršilno sodišče samo. V obravnavani zadevi izbira izvršilnega sredstva še ni bila opravljena, očitno pa obe okrajni sodišči menita, da bo izvršba segla na denarno terjatev dolžnika, saj svojo (ne)pristojnost opirata na določilo prvega odstavka 100. člena ZIZ (ki določa krajevno pristojnost izvršilnega sodišča za izvršbo na denarno terjatev). Za postopek izvršbe, ki je uvedena po uradni dolžnosti, zakon ne določa kakšnih posebnosti. Zato je tudi za presojo krajevne pristojnosti treba uporabiti tiste določbe, ki veljajo v izvršbi nasploh. Pristojnost se torej presodi na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi odstavek 17. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki bi ga sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva. Ker se postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, začne z obvestilom pristojnega organa o neplačani terjatvi, to pomeni, da je za določitev krajevno pristojnega sodišča ključen podatek, ki ga o prebivališču dolžnika navede pristojni organ v takem obvestilu.(1)

3. V konkretnem primeru je računovodska služba v obvestilu navedla naslov dolžnika: V. Š. 12, L., torej naslov, ki spada v pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

---.---

Op. št. (1): Sklepa VS RS I R 105/2009 in I R 175/2012.