Supreme Court rejects appeal permission request for broad question on assignment of claim liability without specific legal grounds.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request to permit an appeal regarding the liability for the collectibility of an assigned claim. The applicant argued that the first-instance court improperly evaluated witness testimony and misapplied substantive law, but failed to specify the exact legal issue or rule violated. The court held that such a broad, undefined question contradicts the statutory requirement for precise and concrete formulation of disputed issues in appeal permission requests.
Legislator headnote
AI generated367.a ZPP; 367.b ZPP: An appeal permission request must precisely and concretely state the disputed legal issue and the violated rule; broad or undefined questions regarding substantive law or procedural violations are inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrže.
[JEDRO]
Tožnik je v zvezi s trditvijo o zmotni uporabi materialnega prava predlagal dopustitev revizije o vprašanju odgovornosti za izterljivost odstopljene terjatve; tako široko zastavljeno pravno vprašanje je v nasprotju z zakonsko zahtevo o natančni in konkretni navedbi spornega vprašanja.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnik je trdil, da je od toženca kupil terjatev slednjega do tretje osebe, da je toženec s pogodbo o prenosu terjatve prevzel odgovornost za izterljivost odstopljene terjatve do višine 15.000,00 EUR in da je bila ta terjatev v izvršilnem postopku zoper tretjega poplačana le delno; zato je razliko do 15.000,00 EUR s tožbo zahteval od toženca.
2. Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, drugostopenjsko sodišče pa je zavrnilno sodbo potrdilo.
3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo pritožbenega sodišča, in sicer glede vprašanja odgovornosti za izterljivost odstopljene terjatve. Trdi, da je bila terjatev neizterljiva že ob sklenitvi pogodbe in da bi toženec zanjo odgovarjal tudi, če bi postala neizterljiva šele po sklenitvi pogodbe, ker je tako določeno v 6. členu pogodbe in v 424. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Uveljavlja tudi kršitev procesnih pravil, ker je prvostopenjsko sodišče kot verodostojno ocenilo izpoved priče, ki je kot odvetnik sestavila pogodbo o odstopu terjatve v korist obeh strank, nato je v konkretni pravdi tožencu sestavila odgovor na tožbo ter v njem sama sebe predlagala za pričo in s tem izkazala interes za uspeh toženca v postopku, ter nazadnje tudi pričala pred sodiščem.
4. Predlog ni dovoljen.
5. Po določbi 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je mogoče revizijo dopustiti, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena istega zakona pa je določeno, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizijo natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito, zatrjevane kršitve postopka pa mora opisati natančno in konkretno.
6. V konkretnem primeru je tožnik v zvezi s trditvijo o zmotni uporabi materialnega prava predlagal dopustitev revizije o vprašanju odgovornosti za izterljivost odstopljene terjatve; tako široko zastavljeno pravno vprašanje je v nasprotju z zakonsko zahtevo o natančni in konkretni navedbi spornega vprašanja. V zvezi z zatrjevano kršitvijo procesnih pravil pa pravno vprašanje, glede katerega naj bi Vrhovno sodišče dopustilo revizijo, sploh ni bilo zastavljeno.
7. Vrhovno sodišče je zato na podlagi določbe šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog zavrglo.