Supreme Court allows appeal review regarding oral agreement validity on co-owned property title.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia permitted an appeal review regarding the material legality of a lower court's decision on property title. The plaintiff argued that an oral agreement between spouses regarding co-owned property should bind the entire property, while the defendant contended such agreements are revocable loans under civil law. The court found the appeal admissible because the legal question regarding the scope of an oral agreement on co-owned real estate lacks established precedent. Consequently, the review was allowed in the specific scope defined by the ruling to address this gap in judicial practice.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 367.a odst. 1; 367.c odst. 3: An appeal review is admissible when the lower court's decision involves a material legal question regarding the scope of an oral agreement on co-owned property that lacks established Supreme Court precedent.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o obstoju pravnega naslova tožencev za bivanje v pritličnih prostorih sporne nepremičnine.
[JEDRO]
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o obstoju pravnega naslova tožencev za bivanje v pritličnih prostorih sporne nepremičnine.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da so se toženci dolžni izseliti iz vseh prostorov, razen spodnjih, to je kuhinje, kopalnice in spalnice pritličja, nepremičnine parc. št. 568/14 k. o. ..., na naslovu ..., ter jih izpraznjene izročiti tožnici (I. točka izreka); da se v presežku (za izpraznitev pritličnih prostorov sporne nepremičnine) tožbeni zahtevek zavrne (II. točka izreka); da vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške (III. točka izreka).
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (I. točka izreka); pritožbo tožnice je zavrnilo in v II. točki izreka potrdilo izpodbijano sodbo (II. točka izreka); odločilo je tudi, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o pritožbenih stroških tožencev pa se pridrži za končno odločbo (III. točka izreka).
3. Zoper to sodbo je tožnica na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, in sicer glede vprašanj: (1) ali se lahko ustni dogovor, ki ga s svojim potomcem sklene eden izmed zakoncev, ki sta vsak do ½ lastnika nepremičnine – hiše, ki predstavlja njuno skupno premoženje, s katerim temu dovoli ureditev stanovanja v hiši in njegovo uporabo, pri čemer drugi zakonec takšnega dogovora ni sklenil, razteza tudi na drugo polovico nepremičnine, ki je v lasti tega; (2) ali se lahko takšen dogovor s strani posodnika prekliče in zahteva vrnitev izposojene stvari od izposojevalca. Prepričana je, da je pravnomočna odločitev materialnopravno zmotna. Tudi če bi njen takratni mož s prvo toženko sklenil ustni dogovor, ki sta ga ugotovili sodišči nižjih stopenj (pri čemer sami toženci zatrjujejo, da s tožnico ni bil sklenjen), ta ni mogel veljati in ne velja za ½ nepremičnine, ki je bila že pred njegovo sklenitvijo v lasti tožnice. Tudi če bi bila sklenjena posodbena pogodba, bi tožnica kot posodnik ob uporabi pravnih pravil Občnega državljanskega zakonika (ODZ), predvsem paragrafa 974, imela pravico izposojeno stvar poljubno terjati nazaj. Šlo bi namreč za neobvezno posodbo do preklica – prekarij, pri čemer bi morali toženci kot izposojevalci dokazati eventualno pravico za daljšo rabo, česar v konkretnem primeru niso uspeli. Tožnica bi torej z revizijo uveljavljala zmotno uporabo materialnega prava. Trdi, da gre za pravni vprašanji, glede katerih sodna praksa Vrhovnega sodišča RS ne obstaja.
4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).