Appeal court partially allowed claim by correcting lawyer fee calculation and adjusting court costs.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court partially granted the appellant's request to correct the first-instance judgment regarding legal fees and court costs. The court found the lower court incorrectly calculated the lawyer's fee multiplier for multiple parties, awarding less than claimed, and adjusted the resulting court costs accordingly. Consequently, the appellant was awarded the correct fee amount, reducing the costs they owed to the respondent, while the claim regarding a separate honorarium was rejected as unsupported by the tariff.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 358. člen 5. alineja; Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT) 3100. člen, 1200. člen: The court must correctly apply the fee multiplier for multiple parties when calculating lawyer fees, and any resulting error in the first-instance judgment regarding court costs must be corrected on appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu spremeni tako, da točka V. izreka poslej v celoti glasi:
„Tožena stranka je dolžna v 15 dneh plačati tožeči stranki pravdne stroške v znesku 96,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka.“
II. Sicer se pritožba tožeče stranke v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu, zavrne.
III. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni po prejemu sklepa sodišča druge stopnje tožeči stranki povrniti 643,65 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.
[JEDRO]
Pravilno je tožeči stranki priznati nagrado za postopek po tar. št. 3100 v povezavi s tar. št. 1200 ZOdvT, upoštevaje povišanje količnika za 0,3 za vsako dodatno odvetnikovo stranko.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se v celoti zavrne tožbeni zahtevek prvotožeče stranke, ki se glasi, da je tožena stranka dolžna v 15. dneh plačati prvotožeči stranki znesek 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2009 do plačila. Razsodilo je tudi, da je tožena stranka dolžna v 15. dneh plačati:
- drugotožeči stranki znesek 2.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2009 o plačila (v presežku, od prisojenega zneska do vtoževanega zneska 5.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2009 je tožbeni zahtevek zavrnilo)
- tretjetožeči stranki znesek 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2009 do plačila (v presežku od prisojenega zneska do vtoževanega zneska 5.100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2009 je tožbeni zahtevek zavrnilo)
- četrtotožeči stranki znesek 2.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2009 do plačila (v presežku, od prisojenega zneska do vtoževanega zneska 4.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2009 je tožbeni zahtevek zavrnilo).
V stroškovnem delu je razsodilo, da je tožeča stranka dolžna v 15. dneh plačati toženi stranki pravdne stroške v znesku 1.737,55 EUR (pravilno 137,55 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.
2. Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče pri odmeri stroškov tožeči stranki priznalo nagrado za postopek po tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) v višini 640,90 EUR, kar pomeni, da je tožeči stranki priznalo nagrado s količnikom 1,3, čeprav je pooblaščenec tožeče stranke priglasil nagrado s količnikom 2 (upoštevaje več strank oziroma tar. št. 1200 ZOdvT) in bi sodišče moralo priznati nagrado s količnikom 2,0, torej 986,00 EUR po tar. št. 3100 ZOdvT v zvezi s tar. št. 1200 ZOdvT. Prav tako je sodišče tožeči stranki priznalo nagrado za narok po tar. št. 3102 ZOdvT v višini 591,60 EUR, kar pomeni, da je tožeči stranki priznalo nagrado s količnikom 1,2, čeprav je njen pooblaščenec priglasil nagrado s količnikom 2,0 (upoštevaje več strank oziroma tar. št. 1200 ZOdvT) in bi sodišče moralo priznati nagrado s količnikom 2,0, torej 986,00 EUR po tar. št. 3102 ZOdvT v zvezi s tar. št. 1200 ZOdvT. Prvostopno sodišče je tako tožeči stranki priznalo premalo priglašenih pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje je v točki 13 izpodbijane sodbe prav tako ugotovilo, da je po medsebojnem pobotanju pravdnih stroškov tožena stranka upravičena do povrnitve pravdnih stroškov v višini 137,55 EUR, ki jih je naložilo v plačilo tožeči stranki, v izreku izpodbijane sodbe pa je navedlo, da je tožeča stranka dolžna v 15. dneh plačati toženi stranki pravdne stroške v znesku 1.737,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila. Izrek sodbe je zato v tem delu nerazumljiv in nasprotuje razlogom sodbe. Tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločitev, toženi stranki pa naloži povrnitev pritožbenih stroškov tožeče stranke, vse v roku 15. dni od izdaje sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila.
3. Pritožba je delno utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi o stroških pravdnega postopka odločalo na podlagi drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da stranke trpijo stroške v sorazmerju glede na uspeh v pravdi. Ugotovilo je, da je povprečni uspeh tožeče stranke v pravdi 30%, povprečni uspeh tožene stranke pa 70%. Tožeči stranki je sodišče priznalo 2.464,05 EUR priglašenih pravdnih stroškov, kar glede na 30% uspeh v pravdi znaša 739,20 EUR. Toženi stranki je priznalo 1.252,50 EUR priglašenih stroškov, kar glede na 70% uspeh v pravdi znaša 876,75 EUR. Po medsebojnem pobotanju pravdnih stroškov je tako tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 137,55 EUR.
5. Tar. št. 1200 ZOdvT med drugim določa, da se nagrada za postopek ali nagrada za posel za vsako dodatno odvetnikovo stranko v isti zadevi poviša za 0,3 (nagrade, določene glede na vrednost predmeta, se povišajo le, če gre za isti predmet odvetniških storitev; povišanje se računa glede na višino zneska, na katerem so osebe udeležene skupaj; pri nagradah, določenih po vrednosti, ne sme vsota vseh povišanj prekoračiti količnika 2,0).
6. Glede na navedeno je utemeljena pritožbena graja tožeče stranke, da je pravilno tožeči stranki priznati nagrado za postopek po tar. št. 3100 v povezavi s tar. št. 1200 ZOdvT, upoštevaje povišanje količnika za 0,3 za vsako dodatno odvetnikovo stranko, torej upoštevaje najmanj količnik 2,0, kot to tožeča stranka uveljavlja v pritožbi, zaradi česar je upravičena do nagrade za postopek v znesku 986,00 EUR, ki ga priglašuje.
Neutemeljena pa je pritožbena graja tožeče stranke v delu, ki se nanaša na odmero nagrade za narok, saj se tar. št. 1200 nanaša le na nagrado za postopek ali nagrado za posel, ne pa tudi na nagrado za narok.
7. Upoštevana sprememba priznane nagrade za postopek po tar. št. 3100 v zvezi s tar. št. 1200 ZOdvT iz zneska 640,90 EUR na znesek 986,00 EUR ima za posledico spremembo v izračunu pravdnih stroškov nastalih na prvi stopnji.
Skupni stroški priznani tožeči stranki tako znašajo 3.245,07 EUR, ob upoštevanju 30% uspeha pa je tožeča stranka upravičena do pravdnih stroškov v znesku 973,52 EUR. Po medsebojnem pobotanju s pravdnimi stroški, do katerih je upravičena tožena stranka (876,75 EUR), je tako tožeča stranka upravičena do 96,77 EUR pravdnih stroškov, ki jih mora povrniti tožena stranka.
8. Zaradi vsega navedenega je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu spremenilo tako, kot izhaja iz točke I. izreka sklepa. Odločitev temelji na 5. alineji 358. člena ZPP.
9. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je v izreku izpodbijane sodbe navedeno, da je tožeča stranka dolžna v 15. dneh plačati toženi stranki pravdne stroške v znesku 1.737,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, iz obrazložitve sodbe v točki 13 pa izhaja, da je tožena stranka upravičena do povrnitve pravdnih stroškov v višini 137,55 EUR. V zvezi z navedenim pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ne gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak za očitno pomoto v številki v točki V. izreka izpodbijane sodbe, ki se nanaša na znesek pravdnih stroškov, ki jih je tožeča stranka dolžna v 15. dneh plačati toženi stranki. Ker je s predmetnim sklepom višjega sodišča točka V. izreka izpodbijane sodbe spremenjena, izdaja sklepa o popravku te očitne pomote v številki ni potrebna.
10. Tožeča stranka je s pritožbo delno uspela, zato ji je tožena stranka dolžna glede na uspeh s pritožbo povrniti specificirane stroške, ki so ji nastali v zvezi s pritožbenim postopkom (drugi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP).
Sodišče druge stopnje je tožeči stranki priznalo:
- nagrado za postopek z rednimi pravnimi sredstvi po tar. št. 3210 v povezavi z tar. št. 1200 ZOdvT 986,00 EUR,
- materialne stroške po tar. št. 6002 ZOdvT 20,00 EUR,
- 22% DDV po tar. št. 6007 221,31 EUR,
- sodno takso po odmeri sodišča v znesku 60,00 EUR, kar skupaj znese 1.287,31 EUR. Glede na 50% uspeh tožeče stranke s pritožbo je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 643,65 EUR stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka.