Supreme Court dismisses appeal due to lack of legal interest as employment duration is already favorable.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Stranka nima pravnega interesa, če z ugoditvijo reviziji ne doseže nobene pravne koristi oziroma če se njen položaj z ugoditvijo reviziji ne more izboljšati. Tožnica z revizijo izrecno izpodbija odločitev sodišča druge stopnje v delu, v katerem je tožničinemu zahtevku za trajanje delovnega razmerja ugodeno, in sicer za čas do 16. 6. 2013. Sodba nima zavrnilnega dela glede trajanja delovnega razmerja, ker bo o njem po tem datumu odločeno v drugem sporu.

Tožnica z ugoditvijo reviziji svojega pravnega položaja ne more izboljšati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 10. 4. 2013 ter trajanje delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki do 16. 6. 2013, toženi stranki pa je naložilo, da tožnici obračuna nadomestila plač za čas od 13. 5. 2013 do 16. 6. 2013 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 21. dne v mesecu za pretekli mesec. Tožnici je prisodilo tudi regres za letni dopust za leto 2012, v preostalem (izplačilo nadomestil plač od 17. 6. 2013 dalje, obresti, ki presegajo dosojene in plačilo prispevkov od zneska regresa za letni dopust) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločitev je oprlo na dejstvo, da je bila tožnica na dopustu za nego in varstvo otroka do 29. 3. 2013, kar pomeni, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v nasprotju s prvim odstavkom 115. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji). Delovno razmerje je tožnici priznalo do 16. 6. 2013. S tem dnem se je iztekel odpovedi rok nove odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 5. 2013 (dotlej je bila prijavljena v zavarovanja), ki jo je tožnica tudi izpodbijala, vendar sodišče spremembe tožbe za ugotovitev nezakonitosti tudi te odpovedi ni dovolilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice, ki se ni strinjala s tem, da ji je sodišče priznalo trajanje delovnega razmerja le do 16. 6. 2013, zavrnilo in potrdilo v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da ji je na podlagi odpovedi, ki je predmet tega spora, delovno razmerje lahko trajalo le do 16. 6. 2013, ko je začela učinkovati nova odpoved pogodbe o zaposlitvi; zakonitost le-te pa se bo presojala v drugem postopku.

3. Zoper pravnomočno sodbo je v delu, ki se nanaša na II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, tožnica vložila revizijo, s katero uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da odločitev o trajanju delovnega razmerja le do 16. 6. 2013 ni zakonita, saj je tožena stranka dva meseca po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je predmet tega spora, podala novo odpoved; na podlagi le-te bi tožnici delovno razmerje res prenehalo 16. 6. 2013. Vendar pa druga odpoved ni predmet tega spora. Meni, da v primeru razveljavitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče sprejeti odločitve, s katero se s sodbo določi datum prenehanja delovnega razmerja.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po drugem odstavku 374. člena ZPP revizija med drugim ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Stranka nima pravnega interesa, če z ugoditvijo reviziji ne doseže nobene pravne koristi oziroma če se njen položaj z ugoditvijo reviziji ne more izboljšati. Tožnica z revizijo izrecno izpodbija odločitev sodišča druge stopnje, ki se nanaša na II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje. V tem delu pa je tožničinemu zahtevku za trajanje delovnega razmerja ugodeno, in sicer za čas do 16. 6. 2013. Sodba nima zavrnilnega dela glede trajanja delovnega razmerja, ker bo o njem po tem datumu odločeno v drugem sporu. Sodišče prve stopnje je (iz sicer nerazumljivih razlogov) sprejelo sklep, da se sprememba tožbe, s katero je tožnica izpodbijala novo odpoved pogodbe o zaposlitvi, in ki je začela učinkovati 16. 6. 2013, ne dovoli ter da se šteje za novo tožbo. Ker je trajanje delovnega razmerja od 16. 6. 2013 dalje odvisno od rešitve na tak način ustvarjenega novega spora, je prav, da sodišče ob pravnomočnem sklepu, da se sprememba tožbe ne dovoli, o tem v predmetnem sporu ni odločalo (1).

7. Ker tožnica z ugoditvijo reviziji, s katero izpodbija odločitev v II. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje, svojega pravnega položaja ne more izboljšati, jo je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP zavrglo.

---.---

Op. št. (1): Kljub temu pa je odločilo o nadomestilih plač za čas po 16. 6. 2013, saj je zahtevek v tem delu v V. točki izreka zavrnilo, in s tem prikrajšalo tožnico do prejemkov, do katerih bi bila upravičena od 17. 6. 2013 v primeru uspeha v sporu o zakonitosti druge odpovedi (do česar ne bi prišlo, če bi dovolilo spremembo tožbe), vendar pa se tožnica na ta del (niti na sklep, da se sprememba tožbe ne dovoli) ni pritožila, tako da je odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo nadomestila plač od 17. 6. 2013 pravnomočno zavrnjena.