Administrative court dismisses claim for free legal aid recovery based on improved financial status under ZBPP.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Upravičenost do brezplačne pravne pomoči se glede na finančni položaj prosilca ugotavlja glede na pogoje iz 13. člena ZBPP, ki so veljali v času dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ali upravičenec pogoje izpolnjuje ves čas, za katerega mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč oziroma še štiri leta po pravnomočnosti odločbe, pa se ugotavlja glede na pogoje iz 13. člena, ki so veljali v tem obdobju.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je tožeča stranka dolžna Republiki Sloveniji povrniti neopravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v višini 147,60 EUR, izplačano iz naslova brezplačne pravne pomoči, ki je bila tožeči stranki in njegovi sestri A.A. odobrena za vložitev predloga za izvršbo zaradi izterjave neplačane preživnine. Odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči opr. št. BPP 221/2009-12 z dne 27. 5. 2009 je postala pravnomočna dne 29. 6. 2009, izvršilni postopek, v zvezi s katerim je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, pa je bil pravnomočno končan s sklepom o ustavitvi izvršbe na premičnine Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. I 257/2009 z dne 23. 6. 2010, ker kot upnika nista plačala varščine za izvršitelja. Po sklepu o stroških opr. št. BPP 221/2009-23 z dne 28. 8. 2009 so bili odvetnici B.B. izplačani stroški in nagrada v višini 147,60 EUR. Citira določbe 49. člena Zakona o brezplačni pravno pomoči (ZBPP), ki določajo, da je upravičenec, ki v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ne uspe, dolžan povrniti stroške, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, v primeru, če se njegovo finančno oziroma premoženjsko stanje v štirih letih po pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči.

V obravnavanem primeru je organ za brezplačno pravno pomoč po uradni dolžnosti na podlagi evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ugotovil, da je tožeča stranka od 6. 12. 2011 dalje zaposlena v X., zato se v skladu s 23. členom ZBPP od navedenega dne dalje šteje kot samska oseba. Upravičenki A.A. pa se njena mati C.C. v skladu s 23. členom ZBPP prišteva kot družinski član, saj se še vedno šola, pri čemer je mati prejemnica pokojnine, kot je bilo ugotovljeno z odločbo z dne 27. 5. 2009. Organ za brezplačno pravno pomoč tako ugotavlja, da se A.A. premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč ni spremenilo. Na podlagi predloženih plačilnih listin za obdobje zadnjih treh mesecev pred potekom štiriletnega roka od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izhaja, da povprečni mesečni dohodek tožeče stranke v obravnavanem obdobju znaša 852,88 EUR, ta pa presega znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (530,44 EUR) v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZBPP v zvezi z 8. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) in prvim odstavkom 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). To pomeni, da tožeča stranka do brezplačne pravne pomoči glede na finančni položaj ni upravičena (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Zato ji je bila, ob smiselni uporabi prvega odstavka 395. člena Obligacijskega zakonika (OZ), naložena povrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči v višini 147,60 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot to izhaja iz izreka odločbe.

Tožeča stranka v laični tožbi navaja, da je brezplačno pravno pomoč potrebovala, ker sta s sestro le z vložitvijo tožbe lahko dokazala, da res ne prejemata preživnine, s čimer sta lahko oddala popolno vlogo za štipendijo. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč tožeči stranki naložil povrnitev stroškov postopka, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, ker se ji je v roku štirih let od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, njen finančni položaj izboljšal do te mere, da ne bi bila več upravičena do brezplačne pravne pomoči.

Po določbi 49. člena ZBPP mora upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku ni uspel, povrniti ta sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek). Če se ugotovi, da so nastopile okoliščine iz prvega odstavka tega člena, ravna pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti pravni pomoči (peti odstavek 49. člena).

Upravičenost do brezplačne pravne pomoči glede na finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na pogoje iz 13. člena ZBPP, ki so veljali v času dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ali upravičenec pogoje izpolnjuje ves čas, za katerega mu je bila odobrena oziroma še štiri leta po pravnomočnosti odločbe, pa se ugotavlja glede na pogoje iz 13. člena, ki so veljali v tem obdobju.

V zadevi med strankama ni sporno, da je odločba, s katero je bila tožeči stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, postala pravnomočna dne 29. 6. 2009 in da je rok štirih let, v katerem mora tožeča stranka izpolnjevati finančni pogoj glede prejemanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, potekel 29. 6. 2013. Iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja, temu pa ne ugovarja niti tožeča stranka v tožbi, da je od 6. 12. 2011 dalje zaposlena pri X. in da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred potekom štiriletnega roka od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, prejemala plačo v povprečni mesečni višini 852,88 EUR. Ker gre za samsko osebo ta povprečni mesečni dohodek presega znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 530,44 EUR (prvi odstavek 152. člena ZUJF v zvezi z 8. členom ZSVarPre).

Glede na ugotovitev, da tožeča stranka v obdobju štirih let od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, ni izpolnjevala finančnih pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči, je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na razloge, zaradi katerih je bila tožeča stranka prisiljena vložiti zahtevo za odobritev brezplačne pravne pomoči, v obravnavani zadevi na drugačno odločitev ne morejo vplivati, in jih sodišče kot neutemeljene zavrača.

Sodišče je po povedanem tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.