Appeal dismissed: Criminal procedure law governs mandatory defense costs, not general legal aid law.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Obvezna obramba v kazenskem postopku še ne pomeni, da je zagovornik za obdolženca brezplačen. Na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP se lahko obtoženega oprosti plačila stroškov postopka, če mu je bil zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati, če bi moral zagovorniku plačati nagrado in potrebne izdatke. V takem primeru se odvetnikovi stroški in nagrada izplačajo iz proračunskih sredstev. Gre za obliko brezplačne pravne pomoči, ki je urejena v specialnem zakonu in ki jo ZBPP ne ureja.

Upravičenec, ki mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu, kar ZKP je, te pravice ne more v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljavljati po tretjem odstavku 3. člena ZBPP. Ker je tožnik upravičen do zagovornika po posebnem zakonu, to je po določbah ZKP, je potrebno glede dodelitve brezplačne pravne pomoči torej uporabiti določbe ZKP in ne določbe ZBPP. Tudi v določilih ZKP je zakonodajalec predvidel način kako lahko socialno ogrožen obdolženec dobi brezplačno pravno pomoč. Čim pa je ta način določen v posebnem zakonu, je izključena uporaba določil ZBPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Novem mestu odločilo, da se zavrne prošnja pripornika A.A. za brezplačno pravno pomoč z dne 2. 9. 2013 za zastopanje v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu. V obrazložitvi pojasnjuje, da je naslovno sodišče dne 3. 9. 2013 prejelo prošnjo za brezplačno pravno pomoč prosilca. Ta prosi za pravno pomoč za zastopanje v kazenskem postopku v zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu I K 24317/2013. Prosilec je za zastopanje v navedenem postopku pooblastil Odvetniško družbo B. d.o.o. iz ..., ki je bila prisotna tudi ob prvem zaslišanju prosilca. V danem primeru gre za brezplačno pravno pomoč v kazenskih postopkih, kar pa ureja Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Med drugim ureja tudi postavitev zagovornika obdolžencu v primeru obvezne obrambe. V drugem odstavku 70. člena ZKP je določeno, da mora imeti obdolženec zagovornika pri postopku po 204.a členu ZKP in ves čas, dokler traja zoper njega odrejen pripor. ZKP torej za primere, kot je prosilčev, drugače ureja brezplačno pravno pomoč, kot pa je ta urejena v Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Prosilec je bil 23. 5. 2013 priveden k preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Novem mestu. Zanj je bil po zaslišanju odrejen pripor po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Nazadnje mu je bil podaljšan ob vložitvi obtožbe s sklepom senata Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 20. 8. 2013, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 30. 8. 2013. Ker je obdolženec v priporu in je predpisana obvezna obramba, gre za zadevo v zvezi s katero je brezplačna pravna pomoč drugače urejena v ZKP. Zato bi moral zaprositi za brezplačno pravno pomoč na podlagi 70. člena ZKP in ne ZBPP. V takem primeru pa o brezplačni pravni pomoči ne odloča organ za brezplačno pravno pomoč po ZBPP, temveč predsednik sodišča, ki postavi obdolžencu zagovornika izmed odvetnikov na podlagi ZKP. Pri tem dejstvo, da si je prosilec sam izbral odvetnika in ni izkoristil možnosti, ki mu jo daje ZKP, ni relevantna. Tudi če prosilec ne bi bil v priporu, bi zanj v konkretnem primeru veljala obvezna obramba, saj je zoper njega vložena obtožba zaradi storitve kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena KZ-1, za katerega je zagrožena kazen zapora od 5 do 15 let.

Tožnik v tožbi ponavlja, da ga v sporni kazenski zadevi zagovarja na njegove stroške zagovornik B.B. iz .... Še naprej bi rad, da ga zastopa omenjeni odvetnik, ki pozna njegovo zadevo, vendar mu je zmanjkalo finančnih sredstev. Tako si tega odvetnika iz lastnega žepa v nadaljevanju ne more več privoščiti. Prav tako ima izvenzakonskega otroka in partnerko, ki ni zaposlena. Zato sodišče naproša, naj mu odobri brezplačno pravno pomoč na način, da ga bo tudi vnaprej zastopal zagovornik B.B. Če bi mu namreč sodišče dodelilo drugega zagovornika, novo postavljen zagovornik ne bo seznanjen z vsem, kar se je dogajalo v preteklosti in ni zabeleženo v sodnem spisu. Sodišču zato predlaga naj njegovi prošnji ugodi in mu dodeli iz naslova brezplačne pravne pomoči za potrebe kazenskega postopka zagovornika odvetnika B.B.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa v roku poslala upravne spise.

Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave.

Tožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz podatkov v spisu, je tožnik v sporni kazenski zadevi upravičen do obvezne obrambe tako zaradi dejstva, ker je v priporu, kot tudi zaradi same narave kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena kazen od 5 do 15 let zapora. Vendar tudi obvezna obramba v kazenskem postopku še ne pomeni, da je zagovornik za obdolženca brezplačen. Na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP se lahko obtoženega oprosti plačila stroškov postopka, če mu je bil zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral zagovorniku plačati nagrado in potrebne izdatke. V takem primeru se odvetnikovi stroški in nagrada izplačajo iz proračunskih sredstev. Gre torej za obliko brezplačne pravne pomoči, ki je urejena v specialnem zakonu in ki jo ZBPP ne ureja. Ob tem sodišče še pripominja, da mora v kazenskem postopku obdolženec izpolnjevati pogoje za oprostitev plačila, nagrade in potrebnih stroškov odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti v času odločanja o stroških kazenskega postopka. Po določbi ZBPP pa mora upravičenec pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas postopka, za katerega mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena. V nasprotnem primeru mu namreč brezplačna pravna pomoč preneha. Poleg tega se po 49. členu ZBPP premoženjsko in finančno stanje prosilca preverja še več let po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči in je v primeru spremenjenih okoliščin upravičenec dolžan vrniti sredstva za brezplačno pravno pomoč. Upravičenec, ki mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu kar ZKP je, te pravice ne more v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljavljati po tem zakonu (tretji odstavek 3. člena ZBPP). Ker je tožnik upravičen do zagovornika po posebnem zakonu, to je po določbah ZKP, je potrebno glede dodelitve brezplačne pravne pomoči torej uporabiti določbe ZKP in ne določbe ZBPP. Tudi v določilih ZKP je zakonodajalec predvidel način kako lahko socialno ogrožen obdolženec dobi brezplačno pravno pomoč. Čim pa je ta način določen v posebnem zakonu, je po mnenju sodišča izključena uporaba določil ZBPP, kar je pravilno navedla že tožena stranka v izpodbijani odločbi.

Po presoji sodišča je zato tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise. Zato sodišče v izogib ponavljanju, dejanskih in pravnih razlogov za odločitev ponovno ne navaja in se nanje sklicuje v smislu drugega odstavka 71. člena ZUS-1.

Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti na katero je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.