Appeal dismissed; executor failed to prove cash seizure via required logbook, only showing cash collection.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the executor's appeal regarding her claim for additional enforcement fees. The executor argued that a successful cash seizure occurred, but the court found she only submitted a receipt for payment without the mandatory seizure logbook. Consequently, the court ruled that the actions constituted merely collecting cash from the debtor rather than a successful seizure, thereby denying the higher fee rate requested.
Legislator headnote
AI generated54. člen in 56. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja; 1. odstavek tar. št. 1 in 4. alineja tar. št. 11 Pravilnika o tarifi: An executor must submit a seizure logbook to claim seizure fees; without it, cash collection is treated only as a service fee, not a successful seizure.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Izvršitelj mora o vsakem izvršilnem dejanju sestaviti zapisnik in zapisnike o opravljenih izvršilnih dejanjih nato poslati sodišču skupaj s poročilom (54.člen in 56.člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Ker je izvršiteljica poročilu priložila le pobotnico, iz katere izhaja, da je od dolžnika prejela plačilo dolga v denarju, ni dokazala, da je opravila rubež gotovine, temveč le storitev prevzema gotovine od dolžnika, za kar ji gre plačilo po 4.alinei tar.št. 11 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršiteljici priznalo izvršilne stroške v znesku 3.461,00 SIT, njen višji stroškovni zahtevek pa je zavrnilo.
Proti zavrnilnemu delu sklepa se je pritožila izvršiteljica. Meni, da bi ji moralo sodišče za rubež priznati dodatno še 75% cene po tar.št. 1 pravilnika o tarifi. Iz njenega poročila namreč izhaja, da je bil opravljen rubež gotovine, žepni rubež, kar je razvidno tudi iz sklepa sodišča. To pomeni, da je bil rubež uspešen, zato sodišče ne more tolmačiti, da rubež ni bil uspešen. Da je bil opravljen rubež gotovine, pa izhaja tudi iz rubežnega in cenilnega zapisnika, ki ga sodišče lahko vsak čas vpogleda. Izvršiteljica zato predlaga, da ji sodišče poleg že priznanih stroškov za rubež prizna še 6.000,00 SIT. Sodišče prosi za oprostitev plačila pritožbenih stroškov.
Pritožba ni utemeljena.
O vsakem izvršilnem dejanju mora izvršitelj napraviti zapisnik (1. odstavek 54. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, Uradni list RS, št. 32/99, v nadaljevanju pravilnik o opravljanju službe). Po opravi vseh dejanj v posamezni zadevi izvršbe pa mora izvršitelj o opravi posameznih dejanj ter pomembnih dogajanjih v času oprave dejanj za sodišče brez odlašanja ali najkasneje v dveh dneh sestaviti pisno poročilo. Če ni posebnih okoliščin, ki zahtevajo podrobnejši opis oprave dejanj, poda izvršitelj poročilo tako, da predloži zapisnike, ki jih je sestavil pri posameznih dejanjih v skladu s tem pravilnikom (1. in 2. odstavek 56. člena pravilnika o opravljanju službe).
V konkretnem primeru je izvršiteljica, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, svojemu poročilu o opravljenih izvršilnih dejanjih priložila le pobotnico, iz katere izhaja, da ji je dolžnik plačal svoj dolg do upnika. Izvršiteljica ni izkazala, da bi v konkretnem primeru opravila rubež gotovine, zaradi česar bi bila upravičena do plačila po tar. št. 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS, št. 32/2000, v nadaljevanju pravilnik o tarifi), saj svojemu poročilu ni priložila rubežnega in cenilnega zapisnika, kar bi glede na zgoraj navedeni določbi pravilnika o opravljanju službe morala storiti. Predmetnega zapisnika pa ni priložila niti pritožbi. Dejstvo, da je dolžnik izvršiteljici poravnal svojo obveznost v denarju, je tako mogoče šteti edinole kot prevzem gotovine od dolžnika v smislu 4. alinee tar. št. 11 pravilnika o tarifi, ne pa kot uspeli rubež v smislu 1. odstavka tar. št. 1 tega pravilnika, kot napačno zatrjuje pritožnica. Za prevzem gotovine od dolžnika je izvršiteljica po 4. alinei tar. št. 11 pravilnika o tarifi upravičena do plačila v znesku 50 točk, kar glede na vrednost točke 40,00 SIT znaša 2.000,00 SIT. Ravno toliko pa je sodišče prve stopnje po višini odmerilo obravnavano storitev izvršiteljice, čeprav je pri tem napačno zapisalo, da gre za plačilo iz naslova neuspelega rubeža. Z ozirom na pritožbene navedbe sodišča druge stopnje še dodaja, da je pri odmeri nagrade izvršitelju po pravilniku o tarifi v skladu s 39.členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, 51/98, ZIZ) treba izhajati iz vrednosti glavnice in ne vsote glavnice, zakonskih zamudnih obresti in izvršilnih stroškov. Za odločitev o predlogu izvršiteljice za oprostitev plačila pritožbenih stroškov pa je po določbi 1.odstavka 169. člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ pristojno sodišče prve stopnje. Glede na navedeno je bilo treba pritožbo izvršiteljice zavrniti in v izpodbijanem (zavrnilnem) delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).