Appeal allowed; child support award remanded due to insufficient evidence and new facts on income and needs.

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu glede preživnine in v izreku o stroških postopka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Sodišče lahko odloči o višini zneska po prostem preudarku le, če višine zneska ni mogoče ugotoviti, ali pa le z nesorazmernimi težavami. Ne more pa odločanje po prostem preudarku nadomestiti dokazna ocena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama, ml. hčerko pravdnih strank Z.M.je dodelilo v vzgojo, varstvo in oskrbo materi tožnici, tožencu pa naložilo, da od 1.1.1999 dalje plačuje za ml. hčerko 14.000,00 SIT mesečne preživnine, v presežku pa smiselno zavrnilo višji preživninski zahtevek. Tožencu je naložilo, da tožnici povrne polovico njenih pravdnih stroškov, in sicer znesek 14.400,00 SIT. Proti sodbi se pritožuje tožnica, ki izpodbija izrek pod tč. 3 in 4, v kolikor ni bilo njenemu preživninskemu zahtevku v celoti ugodeno in proti izreku o stroških postopka, pri tem pa uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v napadenem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navaja, da je ocena sodišča prve stopnje o potrebah ml. otroka nepravilna. Potrebe ml. hčerke so bistveno višje, kot to ugotavlja prvostopno sodišče in znašajo mesečno 53.000,00 SIT, poleg tega pa na otroka odpade tudi sorazmeren del režijskih stroškov, ki jih je tožnica podrobneje opredelila. Poleg tega tožnica še navaja, da je po koncu glavne obravnave, pa še pred izdajo izpodbijane sodbe prišlo tudi do nove okoliščine na njeni strani. Izgubila je namreč zaposlitev, ki jo je imela le za določen čas, tedaj je brezposelna, do denarnega nadomestila pa glede na dosedanje trajanje delovnega razmerja tudi ni upravičena.

Poleg tega pa so tudi dohodki toženca višji, kot pa to ugotavlja prvostopno sodišče. Toženčev delodajalec je namreč posredoval po mnenju tožnice napačne podatke, saj dobi toženec del zaslužka tudi v bonih, verjetno pa je bila toženčeva plača prikazana brez anuitete kredita, ki se tožencu odteguje od plače za kupljeni avtomobil. Poleg tega pa je treba tudi upoštevati, da ima toženec možnost honorarnega dela in dodatnega zaslužka. Končno tožnica graja tudi odločitev o pravdnih stroških in meni, da bi glede na razloge, zaradi katerih je prišlo do razveze zakonske zveze moral toženec njej povrniti vse stroške pravdnega postopka.

Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je tožnico zaslišalo o potrebah ml. hčerke, ki jih je tožnica ocenila vsaj na 50.000,00 SIT mesečno, vendar očitno njene izpovedbe ne sprejema, ter je zato po prostem preudarku ocenilo, da znašajo povprečni življenjski stroški takšnega otroka, kot je hčerka pravdnih strank, 28.000,00 SIT mesečno. Po presoji pritožbenega sodišča v danem primeru ni podlage za ugotavljanje mesečnih potreb ml. hčerke na podlagi določbe 223. čl. Zakona o pravdnem postopku/77, saj je potrebe ml. hčerke mogoče ugotoviti na podlagi izvedenih dokazov, katere je treba le ustrezno oceniti.

Ustrezne ocene tožničine izpovedbe in razlogov zanjo pa sodba sodišča prve stopnje nima. Že iz tega razloga bi bilo treba v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti. Odločitev o zavrnitvi višjega preživninskega zahtevka pa je potrebno razveljaviti tudi zato, ker tožnica v pritožbi navaja novo dejstvo in zanj ponuja tudi ustrezne dokaze, in sicer, da je izgubila zaposlitev in da tudi ne prejema nobenega nadomestila za brezposelne. Gre za odločilno dejstvo, saj se določa preživninska obveznost tako na podlagi potreb preživninskega upravičenca, kot tudi možnosti enega oziroma drugega od staršev.

Končno pa pritožba utemeljeno opozarja tudi na pomanjkljivo ugotovitev višine toženčevih dohodkov. Iz dopisa G-7 Družbe za varovanje izhaja, da je toženec honorarni delavec v tej družbi, kot tudi, da bo za svoje delo v tej družbi prejel določeno plačilo. Tako ni mogoče šteti, da znašajo toženčevi dohodki le 64.000,00 SIT, pri čemer pa bo glede na pritožbene trditve treba preveriti, ali so podatki o rednih dohodkih toženca točni oziroma ali toženec morda dobiva del plače tudi v bonih in ali je pri sporočanju podatkov upoštevana njegova kreditna obveznost ali ne.

Ker tako obstoji dvom o pravilni ugotovitvi potreb preživninske upravičenke in možnosti obeh strank, prispevati k njenemu preživljanju, je podan pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 355. čl. ZPP/77 ter je zato treba sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu na podlagi 370. čl. ZPP razveljaviti in v tem obsegu, torej v kolikor je bil zavrnjen višji preživninski zahtevek, razveljaviti in vrniti zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Posledica delne razveljavitve sodbe v glavni stvari je tudi razveljavitev izreka o stroških postopka, pri čemer bo pri ponovnem odločanju o stroških sodišče prve stopnje obravnavalo in ustrezno upoštevalo tudi pritožbene trditve v zvezi s stroškovno odločitvijo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 166. čl. ZPP.