Appeal allowed; court ruled first instance must explain pre-deposit calculation and prior deposits under enforcement law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and set aside the first instance judgment regarding the enforcement deposit. The creditor argued the court failed to account for a prior deposit of 5,000 SIT and did not justify the new 50,000 SIT demand. The court held that enforcement judges must explicitly detail how the deposit amount was calculated and address any existing deposits in the order determining the executor.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 38. čl. ZIZ; 11. čl. Pravilnika o tarifi: The court determining the executor must explicitly explain the calculation of the pre-deposit and concretize the enforcement acts it covers, while accounting for any previously paid deposits.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. tč. sklepa) razveljavi ter se zadeva vrne v nov postopek.
[JEDRO]
Sodišče je v sklepu o določitvi predujma dolžno obrazložiti, kako je določilo višino slednjega ter v ta namen konkretizirati opravila izvršbe, za katera je predujem namenjen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo izvršitelja ter sklenilo, da mora upnik v osmih dneh založiti 50.000,00 SIT predujma na žiro račun izvršitelja. V pritožbi je upnik navedel, da je že dne 5.7.1999 plačal 5.000,00 SIT predujma za rubež, pri čemer pa ga sodišče ni obvestilo, ali je bil le-ta sploh opravljen. Zaradi tega je sodišče neupravičeno naložilo plačilo stroškov izvršilnega postopka v višini 50.000,00 SIT, saj ima še vedno neporabljen predujem v znesku 5.000,00 SIT. Pritožba je utemeljena. Pritožnik ima prav, ko pravi, da mu je sodišče prve stopnje neupravičeno naložilo plačilo izvršilnih stroškov v višini 50.000,00 SIT.
Stroške, povezane z opravo izvršbe, plača najprej upnik (1. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)) in sicer v obliki predujma, ki mu ga določi sodišče v sklepu o določitvi izvršitelja (2. odst. 38. čl. ZIZ). Skladno z 11. čl. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik) sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe, vendar najmanj v višini 150% cene storitev po tar.
št. 1, kar za obravnavano zadevo, upoštevajoč vrednost zahtevka, znaša najmanj 30.000,00 SIT. Sodišče je tako v sklepu o določitvi predujma dolžno obrazložiti, kako je določilo višino slednjega ter v ta namen konkretizirati opravila izvršbe, za katera je le-ta namenjen. Izpodbijani sklep pa razlogov o tem ne vsebuje, saj opravila izvršbe niso določno opredeljena, niti ni obrazložena višina predujma (50.000,00 SIT), prav tako pa tudi ni navedeno, kaj je bilo storjeno z že plačanim predujmom v znesku 5.000,00 SIT (list. št. 11 spisa; sodišče bi predhodno plačani predujem moralo všteti v novo določenega).
Upoštevajoč zgornje zaključke, je sodišče druge stopnje tako ob preizkusu izpodbijanega sklepa našlo bistvene kršitve določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP. Sklep sodišča prve stopnje ima namreč pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih, to je o višini predujma (14. tč.
2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti v nov postopek.